Vlada bo danes po napovedih obravnavala uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Ta med drugim predvideva največ tri sežigalnice v državi, letna količina tako obdelanih odpadkov pa naj bi bila omejena na največ 140.000 ton. Na dnevnem redu je tudi podlaga za individualne naložbene račune.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je osnutek nove uredbe v javno obravnavo poslala že maja lani.
Gospodarsko javno službo sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov na območju države bi po novem izvajale največ tri sežigalnice, ki sprejemajo odpadke iz centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki.
Predvidene lokacije so Ljubljana, Celje in Maribor
Obratu za sežiganje odpadkov v Celju, za katerega je Energetika Celje že pridobila novo dovoljenje za povečanje zmogljivosti sežiganja na letno zmogljivost 40.000 ton, se bosta v prihodnjih letih po napovedih pridružili še sežigalnici v Ljubljani in Mariboru. Predvsem tista v Ljubljani vzbuja največ nasprotovanja.
Letna količina gorljivih komunalnih odpadkov bi sicer po zadnjem besedilu, objavljenem na spletnih straneh vlade, znašala maksimalno 140.000 ton. V prvotnem osnutku je bila določena pri 160.000 tonah.
V obstoječi uredbi, sprejeti leta 2022, je zgornja meja določena pri 180.000 tonah odpadkov, predvideva pa največ štiri sežigalnice.
Ministri bodo poleg te okoljske teme med drugim obravnavali tudi zakonsko podlago za vzpostavitev individualnih naložbenih računov. Gre za enega v nizu ukrepov za hitrejši razvoj še vedno podrazvitega slovenskega trga kapitala.
Vlada želi s tem orodjem, ki bo z ugodno davčno obravnavo omogočilo varčevanje v različnih instrumentih (delnicah, obveznicah, vzajemnih skladih,…) na domačem in tujih trgih, na trg kapitala privabiti več malih vlagateljev.
