Več kot 100 planinskih koč po Sloveniji potrebuje obnovo, kar predstavlja velik izziv za številna planinska društva, ki skrbijo za njih. Tega se zavedajo tudi na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) zato vztrajno zagovarjajo sistemsko rešitev v obliki zakona, o čemer trenutno potekajo pogovori z ministrstvom.
Težave pri vzdrževanju planinskih koč se poglabljajo
Miro Eržen s Planinske zveze Slovenije (PZS) opozarja, da vzdrževanje planinskih koč ni izziv le v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Avstrijci denimo za koče zahtevajo 90 milijonov evrov, Švicarji pa v naslednjih desetih letih kar 220 milijonov švicarskih frankov.
Vse planinske koče se soočajo s pomanjkanjem vode, ekološkimi izzivi, kot so čistilne naprave, in potrebo po energetski prenovi. Te težave so PZS že predstavili pristojnim ministrstvom in upajo na sistemsko reševanje.
Državni sekretar je prepoznal problem in nakazal, da je potreben sistemski zakon, ki bi omogočil dolgoročno financiranje planinskih koč kot dela turistične infrastrukture. Za planinske poti že obstaja možnost sofinanciranja.
Strateške koče potrebujejo hitro ureditev
V Sloveniji je 176 planinskih koč, približno 60 jih štejejo za strateške, predvsem visokogorske in izhodiščne koče ob glavnih poteh. Za te je treba čim prej najti ustrezne rešitve. Za nižje ležeče koče pa se predvideva povezava s turizmom, da bodo lahko same financirale vzdrževanje.
Prenova posamezne koče stane približno 300.000 evrov, skupno bi za strateške koče potrebovali okoli 15–20 milijonov evrov. Dogovor z državo še ni sklenjen, a bo problematika obravnavana v medresorski skupini. PZS pričakuje nadaljnje pogovore junija.
Vzdrževanje kot temelj trajnostnega turizma v gorah
Minister za turizem Matevž Frangež poudarja, da je vlaganje v javno turistično infrastrukturo ključno za trajnostni razvoj. Letno za vzdrževanje več kot 15.000 km planinskih poti namenijo 400.000 evrov, vendar je vzdrževanje planinskih domov še vedno velik izziv.
Številna planinska društva se zaradi visokih stroškov obnove znajdejo v finančnih težavah. Primer je Planinsko društvo Jesenice, ki je zaradi dolgov po prenovi Doma na izviru Soče razmišljalo o prodaji Tičarjevega doma, a so to namero opustili.
Potrebne obnove in pomanjkanje sredstev
Društva, kot je tisto na Golici, se soočajo s staro in energetsko neučinkovito infrastrukturo, ki potrebuje prenovo v vrednosti približno 400.000 evrov. Prihodki so odvisni od sezonskih obiskov, kar onemogoča večje investicije.
Ker so planinske koče danes obiskane tudi s strani turistov in niso namenjene le članom društev, je nujno najti skupno pot z državo pri financiranju. Upajo na nove razpise za nepovratna sredstva, podobne tistim iz leta 2021, ko je bilo razdeljenih 5 milijonov evrov za energetsko in okoljsko sanacijo, poroča STA.
