Letošnji svetovni dan zavedanja o avtizmu, ki ga zaznamujemo danes, poteka pod geslom Avtizem in človečnost – vsako življenje je dragoceno. V Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar ob tem izpostavljajo pomen razumevanja avtizma kot dela nevrodiverzitete ter nujnost ustvarjanja okolja, ki omogoča enakovredno vključevanje oseb z avtizmom v družbo.
Sprejemanje nevroloških razlik kot temelj pravične družbe
Avtizem je ena izmed oblik nevrološke raznolikosti, ki vpliva na način zaznavanja, komunikacije, socialne interakcije in doživljanja sveta. Skupaj z drugimi nevrološkimi posebnostmi, kot sta ADHD in disleksija, predstavlja del naravne variabilnosti človeških možganov.
Te razlike niso napake ali primanjkljaji, temveč drugačni načini razmišljanja in delovanja, ki družbo bogatijo z novimi perspektivami, ustvarjalnostjo in inovativnostjo, so prepričani v Varstveno delovnem centru (VDC) Tončke Hočevar. Poudarili so, da je sprejemanje nevroloških razlik temelj pravične, solidarne in trajnostne skupnosti.
Okolje, ki spoštuje individualne osebe
Osebe z avtizmom se pogosto srečujejo z ovirami, ki izhajajo iz neprilagojenih družbenih sistemov, stereotipov in pomanjkanja razumevanja.
Zato je ključno, da kot skupnost razvijamo podporne storitve, dostopno izobraževanje, priložnosti za zaposlitev ter okolja, ki spoštujejo individualne potrebe oseb z avtizmom ter jim omogočajo samostojno in dostojno življenje,” so v centru povzeli besede direktorja Slavka Bolčevića.
Odrasli avtisti v Sloveniji ostajajo brez osnovne podpore za življenje
V Sloveniji po ocenah živi med 25.000 in 30.000 oseb z avtizmom. Kljub temu so potrebe avtistov, posebej odraslih, v sistemu podpore spregledane. Razdrobljeni projekti brez stabilnega dolgoročnega financiranja ne omogočajo uresničevanja njihovih pravic na strateški način, so v poslanici pred dnevom opozorili v Društvu ASPI in Zvezi društev za avtizem Slovenije.
“Država še vedno nima enotne strategije, ki bi povezovala zdravstvo, socialo, zaposlovanje, stanovanjsko politiko in podporne storitve, vsak resor avtizem obravnava po svoje, ni usklajenosti. Namesto sistemskega pristopa imamo razdrobljene projekte, kratkoročne programe in regionalne razlike. Stanje lahko opišemo z nekaj preprostimi besedami: odrasli avtisti ostajajo brez osnovne podpore za življenje,” so zapisali.
Avtizem ne potrebuje več obljub, ampak prostor v družbi, verjamejo.
STA
