Večina v javnem sektorju bo v prihodnjem tednu, s plačami za oktober, deležna drugega dviga plač v okviru plačne reforme. Izjema je manjši del javnih uslužbencev, ki je povišanje v celoti dosegel s prvim dvigom v začetku leta, ter poslanci in funkcionarji izvršilne veje oblasti, ki bodo pravico do višje plače pridobili z novim mandatom DZ.
Dvig predviden z oktobrskimi plačami
Po končanih pogajanjih o reformi plačnega sistema so se v javnem sektorju z okoli 190.000 zaposlenimi plače prvič zvišale v začetku leta, ob vstopu v prenovljen plačni sistem. Drugi dvig so predvideli z oktobrskimi plačami, ki bodo javnim uslužbencem izplačane prihodnji teden. Nato bodo sledili še štirje, in sicer s 1. junijem in 1. decembrom 2026, s 1. julijem 2027 in 1. januarjem 2028.
Ker se v okviru reforme osnovne plače ne dvigujejo vsem enako, je tudi število dvigov, ki jih bodo deležni javni uslužbenci, različno. Približno šestim odstotkom se tako že tokrat plače ne bodo povišale, saj so celotno povišanje dosegli s prvim dvigom. Gre predvsem za zaposlene na najnižje vrednotenih delovnih mestih, ki še niso napredovali, pa tudi za nekatere poklice, predvsem v zdravstvu, ki so si višje plače izpogajali pred vstopom v novi sistem.
Preostalim 94 odstotkom bo drugi dvig izplačan po enakih pravilih kot prvi. Če je preostanek povišanja nižji od 100 evrov, jim bo izplačan v celoti. Sicer bodo pridobili pravico do izplačila drugih 12 odstotkov celotnega povišanja, a ne manj kot 100 evrov.
Državo bodo višje plače stale 368 milijonov evrov
Finančne posledice plačnih dvigov v letošnjem letu naj bi znašale 368 milijonov evrov, v štirih letih pa naj bi, kot je vlada ocenjevala ob zaključku pogajanj, reforma s plačnimi dvigi državni proračun obremenila za dodatnih 1,4 milijarde evrov.
Pojavljajo pa se že opozorila o prenizko ocenjenih posledicah reforme. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so denimo izračunali, da bodo odhodki zavoda iz tega naslova letos za skoraj 86 milijonov evrov višji od prvotno načrtovanih v finančnem načrtu.
Če so bile prvotne ocene, da se bodo v letošnjem letu sredstva za plače povišala za sedem odstotkov, naj bi bilo povišanje približno 11-odstotno, potrjujejo tudi na ministrstvu za javno upravo.
Bolje plačane tudi nadure
Ob tem pa pojasnjujejo, da ob plačnih dvigih na rast sredstev za plače vplivajo tudi nekateri elementi, izpogajani v okviru plačnih stebrov, v zdravstvu t. i. super nadure (gre za bolje plačane nadure nad 170 ur letno), pa tudi nova, bolje vrednotena delovna mesta, na katera so bili zaposleni razporejenih v večjem obsegu, kot so ocenjevali tekom pogajanj. V izobraževanju pa je finančni učinek višji pri plačilu povečane učne oz. pedagoške obveznosti.
Finančne posledice je prinesla tudi večja fleksibilnost pri določanju osnovnih plač, kar je bil sicer eden od ciljev reforme, da bi povečali konkurenčnost javnega sektorja, ki se v zadnjih letih sooča s pomanjkanjem kadrov na številnih področjih. V prenovljenem sistemu je tako javnega uslužbenca z dovolj delovne dobe in kompetencami ob zaposlitvi mogoče uvrstiti pet ali pa celo deset plačnih razredov višje od izhodiščnega. Višji plačni razred je mogoče določiti tudi že zaposlenim.
Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da ni bilo mogoče predvideti, v kolikšnem obsegu bodo te možnosti delodajalci uporabljali. Finančni minister Klemen Boštjančiča pa je nedavno prek resorjev predstojnike v javnem sektorju z dopisom pozval, naj te možnosti uporabijo le, če imajo za to zagotovljena sredstva v finančnem načrtu. Ob kritikah sindikatov so se v petek na pogajanjih dogovorili, da v mesecu dni pridobijo podatke po resorjih, kolikšna je bila dejanska uporaba teh elementov v praksi.
Kot opozarjajo na ministrstvu za javno upravo, pa bi masa sredstev za plače rasla, tudi če ne bi bilo reforme, ob tem da bi ostali vsi izzivi iz prejšnjega sistema, med katerimi navajajo težave pri pridobivanju kadrov, nezadovoljstvo zaposlenih in odhajanje iz javnega sektorja.
Vlada in sindikati se sicer v okviru prenove plačnega sistema pogajajo še o dveh elementih. Po plačnih stebrih potekajo pogajanja o kriterijih in merilih za nagrajevanje delovne uspešnosti, da bi to s prihodnjim letom lahko začeli izplačevati po novem. V pripravi pa je tudi zakon o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini.
