Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za leto 2023 se občina Krško sooča z nekaterimi zdravstvenimi izzivi. Med njimi sta višja splošna umrljivost in povečana prekomerna teža otrok. Po drugi strani pa občina dosega nadpovprečne rezultate na področju pomoči na domu, precepljenosti proti ošpicam ter nizke hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa, piše STA.
Kar 32 odstotkov osnovnošolcev in mladostnikov s prekomerno težo
V primerjavi z državnim povprečjem je bila v obdobju 2019–2023 v Krškem višja stopnja umrljivosti – v povprečju 997 umrlih na 100.000 prebivalcev letno, v Sloveniji pa 922. Prav tako je bil indeks rasti prebivalstva v letu 2023 nižji (1,6) v primerjavi z državnim povprečjem (3,3).
Na področju zdravja otrok se je v občini pokazal izrazit problem prekomerne telesne teže. Kar 32 odstotkov osnovnošolcev in mladostnikov, starih od šest do 15 let, je imelo prekomerno težo, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 23 odstotkov. Kljub temu je bil telesni fitnes otrok nekoliko nad povprečjem države.
Med kazalniki, kjer občina izstopa negativno, so tudi prometne nesreče, povzročene pod vplivom alkohola. Delež takšnih nesreč v Krškem je znašal 13,3 odstotka, kar je precej nad slovenskim povprečjem (8,4 odstotka). Po drugi strani pa je bilo v občini nekoliko manj bolezni, neposredno povezanih z alkoholom.
Na področju zaposlitvene aktivnosti se je Krško izkazalo nekoliko bolje od državnega povprečja, medtem ko so bile bolniške odsotnosti pogostejše.
Dosegli 95-odstotno precepljenost proti ošpicam
Med pozitivnimi podatki pa izstopa visoka dostopnost pomoči na domu – leta 2023 jo je prejemalo 3,2 odstotka starejših od 65 let, kar je precej nad slovenskim povprečjem 1,9 odstotka. Prav tako je Krško doseglo skoraj 95-odstotno precepljenost proti ošpicam (državno povprečje je bilo 89 odstotkov) ter izjemno nizko število hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa.
Čeprav so med letoma 2017 in 2023 v Krškem zabeležili nekoliko več novih primerov raka in smrti zaradi raka v primerjavi z državo, odstopanja niso bila izrazita. Opazneje pa je bilo, da so prebivalci Krškega v manjšem deležu sodelovali v presejalnih programih za raka (Svit, Zora in Dora), saj je bila odzivnost precej pod slovenskim povprečjem.
