Število zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih se je od oktobra 2023 v letu in pol povečalo za 296, aprila jih je bilo po podatkih ministrstva za javno upravo 7547. Najbolj se je zvišalo število zdravnikov splošne in družinske medicine. Povprečna bruto plača zdravnikov se je v tem obdobju zvišala s 4834 na 5487 evrov.
Kaj pravi statistika?
Po podatkih iz informacijskega sistema za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki so jih za STA posredovali z ministrstva za javno upravo, je bilo oktobra 2023 v plačni podskupini E1, v katero sodijo zdravniki in zobozdravniki, zaposlenih 7251 ljudi. Po podatkih za april 2025 pa je bilo zaposlenih 7547 zdravnikov in zobozdravnikov, so navedli na ministrstvu za javno upravo (MJU).
Kot so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se je po podatkih iz registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ) v tem obdobju najbolj povečalo število zdravnikov splošne in družinske medicine, in sicer za 59. 26 več je splošnih zobozdravnikov, 24 več pa zdravnikov urgentne medicine v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti.
V deležu se je najbolj povečalo število splošnih kirurgov v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, ki jih je sedem več, kar predstavlja 47-odstotno povečanje. Najbolj pa se je zmanjšalo število zdravnikov v otroški in mladostniški psihiatriji v bolnišnični dejavnosti, ki jih je 21 manj, kar predstavlja 45-odstotno zmanjšanje. Ob tem na NIJZ pojasnjujejo, da gre za spremembe organizacije v dejavnosti psihiatrije in s tem prezaposlitve s tega področja na področje psihiatrije v bolnišnični dejavnosti, psihiatrije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti ter psihologije.
Še leta 2022 je povprečna plača znašala 3867 evrov
Povprečna bruto plača zdravnikov in zobozdravnikov se je v zadnjih letih zvišala. Septembra 2022 je znašala 3867 evrov, oktobra 2023 4834 evrov, aprila letos pa 5487 evrov, je razvidno iz podatkov ministrstva za javno upravo.
Medtem se je z letošnjim letom uveljavila nova plačna lestvica v javnem sektorju. Na prej veljavni lestvici so bili zdravniki in zobozdravniki razvrščeni od 35. do 65. plačnega razreda, po prevedbi plačne lestvice pa so razvrščeni od 20. do 64. plačnega razreda. Po podatkih MJU iz aprila 2025 je v 20. plačnem razredu 178 zdravnikov, kar je primerljivo s številom zdravnikov, ki so bili oktobra 2023 uvrščeni v 35. plačni razred (175).
Vrednost 35. plačnega razreda, ki sicer ustreza 17. plačnemu razredu na novi lestvici, je bila pred prevedbo 1805 evrov, kar predstavlja višino osnovne plače. Vrednost 20. plačnega razreda, v katerega so po podatkih iz aprila 2025 uvrščeni najnižje plačani zdravniki, pa je 2199 evrov.
Naraslo število zdravnikov v vrhu plačne lestvice
Število zdravnikov v vrhu plačne lestvice pa je naraslo. Po podatkih iz oktobra 2023 je bilo od 60. do 65. plačnega razreda uvrščenih 163 zdravnikov (pri čemer v 63. razredu ni bilo nikogar), po podatkih iz aprila 2025 pa je od 60. do 64. plačnega razreda uvrščenih 464 zdravnikov, so navedli na MJU. Pred prevedbo plačne lestvice je bila osnovna plača za uvrščene od 60. do 65. razreda določena v višini od 4811 do 5854 evrov, po novi plačni lestvici pa uvrščeni med 60. in 64. plačnim razredom prejemajo od 7172 do 8073 evrov osnovne plače.
Ob prenovi plačnega sistema sta se oblikovali tudi novi zdravniški delovni mesti. Na delovnem mestu starejši zdravnik oz. zobozdravnik je po navedbah MJU zaposlenih 33 zdravnikov, na delovnem mestu starejši zdravnik specialist pa 1308.
Podatki torej kažejo, da se, vsaj gledano kumulativno, za zdaj niso uresničila nekatera svarila zdravniških organizacij o množičnih odhodih zdravnikov, ki jih je bilo slišati med stavko zdravniškega sindikata Fides, ki teče že od januarja 2024, in pred sprejemom plačne ter ključnih zakonov zdravstvene reforme.
STA
