Aktualno

V tem slovenskem mestu največ bolniških odsotnosti in največja pojavnost srčnih kapi

Občina Murska Sobota se po zdravstvenih kazalnikih za leto 2023, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), v primerjavi s slovenskim povprečjem sooča z daljšo bolniško odsotnostjo in večjo pojavnostjo srčne kapi. Po drugi strani ima nižjo umrljivost zaradi samomora in manjše število zlomov kolka pri starejših.

Delovno aktivni prebivalci Murske Sobote so bili leta 2023 v povprečju bolniško odsotni 23,9 koledarskega dneva, kar je skoraj pet dni več od slovenskega povprečja, ki je 19 dni. Stopnja bolnišničnih obravnav prebivalcev, starih med 35 in 74 let, zaradi srčne kapi znaša 3,1 obravnave na 1000 prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje 1,9 obravnave na 1000 prebivalcev.

Dve odstotni točki več prejemnikov zdravil zaradi krvnega tlaka

Med kroničnimi boleznimi je v Murski Soboti delež prejemnikov zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka višji kot v preostali Sloveniji. Takih je 26,4 na 100 prebivalcev, v Sloveniji je povprečje 22,4 na 100 prebivalcev. Medtem pa je delež prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen približno enak državnemu povprečju – v Murski Soboti znaša 5,6, v Sloveniji pa 5,3 na 100 prebivalcev.

Mestna občina se srečuje tudi z višjim deležem prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji; v Murski Soboti je takih nesreč 10,2 odstotka, v Sloveniji 8,3 odstotka, še kažejo podatki NIJZ.

Po drugi strani so nekateri kazalniki ugodnejši kot drugod po državi. Umrljivost zaradi samomora je bila v Murski Soboti nižja od slovenskega povprečja – 11 na 100.000 prebivalcev (v Sloveniji 18 na 100.000 prebivalcev). Prav tako je bila nižja stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka pri starejših prebivalcih – 5,5 na 1000, v primerjavi s slovenskim povprečjem, ki je bilo 6,1 na 1000 prebivalcev.

Odzivnost na preventivne programe v slovenskem povprečju

V preventivnih programih je bila odzivnost občanov Murske Sobote primerljiva z državno ravnijo. V program Svit za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke se je odzvalo 64,4 odstotka povabljenih (slovensko povprečje je bilo 65,3 odstotka), v program Zora za odkrivanje raka materničnega vratu pa 73,8 odstotka žensk (slovensko povprečje je bilo 74,5 odstotka).

Po podatkih NIJZ je tudi telesni fitnes otrok v občini primerljiv z državnim povprečjem, prav tako je stopnja poškodb v prometnih nesrečah blizu slovenskemu povprečju (1,1 na 1000 prebivalcev). Delež uporabnikov pomoči na domu pa ostaja pod slovenskim povprečjem.

Delitve: