Zdravniška stroka vnovič opozarja na negativne posledice onesnaženega zraka v Ljubljani za zdravje ljudi. Izračuni kažejo, da v prestolnici zaradi tega umre približno 570 ljudi letno, poudarja predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak. Kot je ta teden na nacionalni konferenci Pravo za družbo in naravo: Ali spreminjamo okolje na bolje? v organizaciji Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja opozorila Dodič Fikfak, za onesnaževala, kot so prašni delci PM 2,5, ki prodrejo globoko v pljuča ter povzročajo ishemično bolezen srca, diabetes in respiratorna obolenja, varne mejne vrednosti ni.
V Sloveniji je za delce PM 2,5 trenutno zakonsko določena letna mejna vrednost 25 mikrogramov na kubični meter, medtem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v zadnjih letih priporočila nov normativ, in sicer pet mikrogramov na kubični meter. “V tem obdobju se je zvrstilo tudi dovolj raziskav in družbenega pritiska, da so ugotovili, da pet mikrogramov ni varna vrednost, ampak je tista vrednost, ki je sprejemljiva. Varne vrednosti za prašne delce ni,” je bila jasna Dodič Fikfak.
Nižje mejne letne vrednosti, kot trenutno veljajo v Sloveniji, WHO priporoča tudi za dušikov dioksid in ozon. Izračuni Dodič Fikfak na podlagi uporabljene metodologije Evropske agencije za okolje kažejo, da v Ljubljani letno zaradi omenjenih treh onesnaževal umre približno 570 ljudi.
“Nam naravoslovcem se zdi to alarmantna številka in nekaj, kar bi moralo prepričati vsakega”
“Čist zrak v Ljubljani bi Ljubljančanom in dnevnim migrantom vsako leto vrnil skoraj 6000 zdravih let življenja, kar je enakovredno podaljšanju življenja vsakemu 1000. Ljubljančanu za pet do šest let,” je dodala.
Po njenih besedah bi morali pristojni prisluhniti raziskovalcem in za ohranjanje človeških življenj zakonsko določiti upoštevanje nižjih letnih mejnih vrednosti v primeru prašnih delcev, dušikovega oksida in ozona od trenutno predpisanih. “Normativi se lahko postavljajo tudi glede na znanje, ki trenutno obstaja, da nimamo na tisoče mrtvih, kot smo jih imeli pri azbestu ter kot jih imamo očitno tudi zaradi prašnih delcev, dušikovega dioksida in ozona,” je poudarila.
Vodja centra za toksikologijo in klinično farmakologijo na UKC Ljubljana Miran Brvar pa je pojasnil, da je mogoče na podlagi podatkov o koncentraciji prašnih delcev in dušikovih oksidov, ki jih je lani objavila Evropska okoljska agencija, izračunati, da je v mestu devet odstotkov smrti povezanih z vdihavanjem omenjenih rakotvornih in toksičnih onesnaževal. “Če to preračunamo, gre za 220 prezgodnjih smrti na leto v Ljubljani /…/ Približno vsaka deseta smrt v Ljubljani je zaradi teh vplivov prezgodnja,” je dodal. Kot razlog za to, da je številka 220 smrti nižja od te, ki jo je predstavila Dodič Fikfak, pa je navedel neupoštevanje vplivov ozona.
STA
