Poslanci so z 48 glasovi za in 23 glasovi proti sprejeli dolgo pričakovani novi zakon o medijih. Za so glasovali v Svobodi, SD in Levici, proti pa v SDS, NSi in Demokratih.
Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon podprli, saj menijo, da ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Predlog novega zakona o medijih prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo. Cilj je pregled nad medijskim lastništvom in preprečevanje koncentracije, kar Sloveniji nalaga evropski akt o svobodi medijev. Zakon določa tudi označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, in prepoveduje spodbujanje nasilja, sovraštva ali terorizma.
Opozicija opozarja na cenzuro in pristranskost
Opozicija meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko dodeljevanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, pristojni za presojo medijske koncentracije. V SDS so prepričani, da zakon odpira vrata cenzuri, saj predvideva globe, če se v medijih spodbuja nasilje ali sovraštvo, denimo zaradi spola, rase ali vere.
Poslanci so sprejeli tudi dopolnilo, ki ministrstvu za kulturo nalaga, da zagotovi finančno podporo za digitalni prehod tiskanih medijev in digitalne medije. Podaljšali so tudi rok, od katerega začnejo veljati določbe o oceni koncentracije. Zavrnili pa so dopolnilo SDS, ki bi po letu dni zahtevalo dodatno zbiranje podatkov od vseh medijev v razvidu.
Prvič po dveh desetletjih celovita prenova medijske zakonodaje
Z novim zakonom je slovenski medijski prostor dobil prvo celovito prenovo zakonodaje po več kot dveh desetletjih. “Zakon predstavlja ključen korak k zagotavljanju svobode in pluralnosti medijev ter prilagoditvi izzivom digitalne dobe,” so sporočili z ministrstva za kulturo. Ministrica Asta Vrečko je poudarila, da bo novi zakon omogočil novinarjem svobodno delo, javnosti pa kakovostne in raznolike informacije v skladu z evropskimi standardi.
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so se na sprejetje zakona odzvali z besedo “končno”. Opozarjajo pa, da je ostalo zelo malo časa za sprejem podzakonskih aktov, ki bodo omogočili izvajanje bistvenih določb, predvsem shem državnih pomoči, ki jih je treba še priglasiti Evropski komisiji. “Vsak izgubljeni mesec zmanjša možnost, da bodo sheme zaživele še letos,” so zapisali.
Od vlade pričakujejo, da takoj pripravi in sprejme vse potrebne akte, v proračunu za leto 2026 pa zagotovi 15 milijonov evrov za podporo medijem. Od opozicije pričakujejo odgovorno držo brez politikantstva ter izpolnitev drugega dela obljub o prenovi medijske zakonodaje, vključno z zakoni o RTV Slovenija in Slovenski tiskovni agenciji, poroča STA.
