Vlada je danes določila okvirni razrez proračunskih izdatkov po uporabnikih za leti 2026 in 2027. Obenem je še nekoliko dvignila zgornjo mejo proračunskih odhodkov v obeh letih. Prihodnje leto naj bi bila ta pri 17,50 milijarde evrov, v letu 2027 pa pri 17,86 milijarde evrov. Razlog za dvig je vključitev predvidenih dodatnih izdatkov za obrambo.
Kaj so glavne prioritete?
Vlada je tako na današnji drugi proračunski seji nadaljevala pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Proračun za leto 2026 je DZ sprejel že novembra lani, tako da bo vlada do jeseni pripravila predlog njegovih sprememb. Za leto 2027 pa je proračunski predlog povsem nov.
Glavna prednostna področja porabe po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča ostajajo gospodarstvo in konkurenčnost, obnova po katastrofalni ujmi v letu 2023, varnost in obramba, dostopnost do stanovanj ter izvajanje ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost, za katere je čas še v naslednjem letu.
Predloga proračunov po ministrovih besedah sledita tudi srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanju javnofinančnega primanjkljaja pod mejo treh odstotkov BDP.
Dvig zaradi sredstev za obrambo
Medtem ko je vlada v proračunskih izhodiščih sredi maja zgornjo mejo porabe za leto 2026 glede na sprejeti proračun zvišala za 207 milijonov evrov na 17,3 milijarde evrov, za leto 2027 pa jo je določila pri 17,6 milijarde evrov, jo je tokrat še nekoliko zvišala.
Proračunski odhodki v letu 2026 naj bi tako lahko dosegli največ 17,50 milijarde evrov, kar je še nekaj manj kot 200 milijonov evrov več. Za leto 2027 pa je zgornja meja po novem določena pri 17,86 milijarde evrov. Ta dodaten dvig je po ministrovih besedah posledica dodatnih sredstev, namenjenih za obrambo. Vlada je tako prilagodila odhodke ministrstva za obrambo glede na zadnje znane podatke o porabi, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Boštjančič.
Glede dviga obrambnih izdatkov znotraj zveze Nato se razmere, tako minister, še vedno intenzivno spreminjajo in se bodo verjetno še do konca tega leta ter v naslednjem letu. Stališče Slovenije po njegovih besedah ostaja zelo jasno. To je, da je treba ustrezno opredeliti, kaj sodi pod odhodke za obrambo, in da se ne sme brezglavo slediti numeričnim ciljem glede povečevanja izdatkov, ne da bi se dogovorili, za kaj bodo sredstva namenjena in koliko bo to res prispevalo h krepitvi varnosti Slovenije in Evrope.
Minister se namreč še naprej boji, da za temi cilji povečanja obrambnih izdatkov ni zgolj zagotavljanje večje varnosti, ampak tudi politika ozkih interesov velikih sil in njihove orožarske industrije.
STA
