Svet je danes znova zadrhtel ob novicah z Bližnjega vzhoda. Vojna med ZDA in Izraelom na eni ter Iranom na drugi strani je vstopila v enajsti dan. Namesto znakov umirjanja pa so prišle napovedi, ki kažejo na doslej najhujšo eskalacijo. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sporočil, da bodo ZDA začele “najintenzivnejše napade” od začetka spopadov. Medtem ko iranska revolucionarna garda (IRGC) sporoča, da so sprožili svojo “najbolj intenzivno in močno operacijo doslej”.
V ozadju teh napovedi so pristojni potrdili, da so prve rakete že dosegle cilje. Izraelska vojska je sporočila, da so začeli z “dodatnim valom” napadov na Teheran. Tamkajšnji prebivalci pa so poročali o eksplozijah v bližini mednarodnega letališča Mehrabad. “Slišali smo tri močne eksplozije, nato pa so zavijale sirene,” je za tamkajšnje medije povedal eden od očividcev, ki živi v bližini letališča.
A Irci niso ostali dolžni. Njihova revolucionarna garda je sporočila, da so izvedli “večplastne in neprekinjene valove napadov” na strateške cilje. Kot so zapisali v izjavi, objavljeni prek tiskovne agencije Tasnim, so njihove rakete zadele središče Tel Aviva, peto floto ameriške mornarice ter “ameriško-sionistične baze” v Erbilu, prestolnici iraške regije Kurdistan. “To je šele začetek,” so še zapisali v sporočilu, ki so ga posredovali medijem.
Vojna se širi na več držav
Medtem ko so se sprva spopadi osredotočali predvsem na ozemlje Irana in Izraela, se je v zadnjih urah bojišče razširilo na več držav v regiji. Savdska Arabija je sporočila, da je prestregla sedmo dronov, namenjenih proti ključnemu naftnemu polju Šajba, in sedem balističnih raket, ki so ciljale oporišče Princ Sultan blizu Rijada. Obe lokaciji sta strateškega pomena, prva za svetovno oskrbo z nafto, druga pa zato, ker tam gostujejo ameriški vojaki.
Pod napadi so se znašli tudi Kuvajt, Katar in Združeni arabski emirati. Iranska revolucionarna garda trdi, da so zadele ameriški vojaški oporišči v Kuvajtu in Katarju, katarsko obrambno ministrstvo pa je potrdilo, da so prestregli raketni napad na Doho. “V glavnem mestu so bile slišati eksplozije, vendar smo napad uspešno prestregli,” so sporočili s katarskega obrambnega ministrstva.
Humanitarna katastrofa se poglablja
Medtem ko se politični in vojaški vrhovi ukvarjajo s strategijo, civilisti plačujejo najvišjo ceno. Po navedbah iranskega političnega analitika Fouada Izadija je v enajstih dneh vojne umrlo več kot 1500 civilistov. Med njimi 165 deklic, ki so bile po njegovih besedah žrtve raket Tomahawk že prvi dan spopadov. “Ameriški vojaki se borijo za Izrael in Epsteina,” je dejal Izadi za Al Jazeero in dodal: “Iraški vojaki se borijo za Iran. To je razlika.”
Ob tem se poglablja tudi humanitarna kriza v Libanonu, kjer je bilo po zadnjih podatkih razseljenih najmanj 700.000 ljudi. Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je sporočil, da bo Francija ta teden v državo poslala 60 ton pomoči, s čimer bodo potrojili obseg dosedanje pomoči. “Razmere so kritične,” je dejal Barrot za radio TF1.
V ZDA narašča število žrtev, Trump tarča kritik
Tudi ameriška stran šteje svoje izgube. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je potrdil, da je bilo doslej ranjenih okrog 140 ameriških vojakov, od tega osem huje. Sedem jih je življenje izgubilo. Parnell je ob tem potrdil tudi podatke, ki so jih mediji poročali že prejšnje dni, a jih Pentagon uradno ni želel komentirati.
V ZDA pa odmeva tudi sobotni sprejem posmrtnih ostankov padlih vojakov v Delawaru, ki se ga je predsednik Donald Trump udeležil z belo baseball kapo z napisom “USA”. Poteza je sprožila val kritik veteranske organizacije in političnih nasprotnikov, ki so jo označili za nespoštljivo. Televizija Fox se je morala celo opravičiti, ker je za prikaz dogodka uporabila arhivski posnetek starejše slovesnosti, na kateri je bil Trump brez kape.
“Nehote smo predvajali napačen posnetek. Globoko obžalujemo napako,” se je opravičil voditelj Griff Jenkins.
Varnostni svet OZN pred prelomnico
V ozadju spopadov pa se odvija tudi diplomatska bitka. Varnostni svet OZN bo danes glasoval o osnutku resolucije, ki jo je predložil Bahrajn in ki zahteva takojšnjo ustavitev iranskih napadov na Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in Jordanijo. Resolucija obenem obsoja Iran zaradi napadov na te države. Kako bo glasovanje potekalo in ali bo resolucija sploh sprejeta, bo znano predvidoma pozno zvečer.
Vrhovni voditelj “živ in zdrav”
Medtem so iz Teherana sporočili, da je novi iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej “živ in zdrav”, s čimer so skušali zatreti ugibanja, da je bil v enem od preteklih napadov poškodovan. Novico je sporočil Yousef Pezeškian, vladni svetovalec in sin iranskega predsednika Masouda Pezeškiana. “Slišal sem novice, da je bil Hamenej poškodovan. Vprašal sem nekaj prijateljev, ki so imeli povezave. Povedali so mi, da je, hvala bogu, živ in zdrav,” je Pezeškian zapisal v objavi na Instagramu.
A kljub tem zagotovilom se zdi, da se boj šele dobro začenja. Z napovedmi “najintenzivnejših napadov doslej” tako z ene kot z druge strani je jasno le to, da mir še zdaleč ni na obzorju.
