V Sloveniji je bilo konec lanskega leta registriranih okoli 1,3 milijona osebnih avtomobilov, javni prevoz pa je lani dnevno uporabljalo šest odstotkov prebivalcev, starih 16 let ali več. Z njim se nikoli ni peljalo 62 odstotkov prebivalcev, so pred Evropskim tednom mobilnosti objavili na statističnem uradu.
V Sloveniji se je število osebnih avtomobilov v zadnjih 25 letih povečalo za 44 odstotkov. Konec lanskega leta jih je bilo registriranih skoraj 1,3 milijona, njihova povprečna starost je bila 11,3 leta. Če bi imeli vsi polnoletni prebivalci, katerih je bilo na začetku leta 1,8 milijona, vozniško dovoljenje, bi lahko en avtomobil v povprečju vozil 1,4 prebivalca, ugotavljajo državni statistiki.
Najbolj motorizirani so Italijani
Kazalnik stopnje motorizacije, ki pove, koliko avtomobilov je v državi registriranih na 1000 prebivalcev, je medtem lani dosegel 587 avtomobilov. Najvišje stopnje motorizacije so sicer zabeležili v Italiji (701), Luksemburgu (670) in na Finskem (666), najnižje pa v Latviji (424), Romunija (444)in na Madžarskem (447).
Po navedbah statistikov je imela Slovenija med državami članicami EU največji delež izdatkov gospodinjstev za prevoz v okviru končne potrošnje. Leta 2023 so izdatki za prevoz v končni potrošnji predstavljali 16,4 odstotka. Sledila je Litva s 15,6-odstotnim deležem.
Pri tem je bila večina izdatkov za prevoz namenjena nakupu osebnih avtomobilov in njihovemu vzdrževanju, kot so popravila in stroški goriva. Na drugi strani pa so imela slovenska gospodinjstva najmanjši delež izdatkov, povezanih s prevoznimi storitvami.
Javni prevoz predvsem za dijake in študente
Statistiki so postregli tudi s podatki o pogostosti uporabe javnega prevoza. Lani je avtobus in vlak dnevno uporabljalo šest odstotkov prebivalcev, starih 16 let ali več, sedem odstotkov je bilo tedenskih uporabnikov, z javnim prevozom pa se ni nikoli peljalo 62 odstotkov prebivalcev.
Največ uporabnikov javnega prevoza je bilo med dijaki in študenti – dnevno ga je uporabljalo 38 odstotkov. Največji delež tistih, ki javnega prevoza niso uporabljali, pa je bil med samozaposlenimi. Od tega jih 80 odstotkov javnega prevoza ni uporabilo niti enkrat v celotnem letu.
Kot najpogostejši razlog za neuporabo oziroma neredno uporabo javnega prevoza je četrtina prebivalcev navedla, da vožnja z njim vzame preveč časa, 15 odstotkov prebivalcev pa je izpostavilo, da ta v njihovem kraju ni na voljo.
Skoraj polovica oziroma 49 odstotkov prebivalcev je medtem za neuporabo javnega prevoza navedla druge razloge, najpogostejši pa je bil, da so za pot raje uporabili avtomobil. Cena vozovnic ni vplivala na uporabo javnega prevoza.
Razlog, da javni prevoz ni na voljo, je bil pogostejši za prebivalce podeželskih območij, manj pomemben pa v mestih.
Kot so spomnili statistiki, bo v ospredju letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, ki bo potekal od 16. do 22. septembra, geslo Mobilnost za vse, ki poudarja, da imamo vsi, ne glede na finančne zmožnosti, lokacijo, spol, starost ali telesne sposobnosti, pravico do trajnostnih prevozov. Pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev in dejavnosti ali si ga težko privošči, pa imenujemo prevozna revščina.
