Ameriški zvezni sodnik Amit Mehta je v torek odločil, da Google kljub ugotovljenemu nezakonitemu monopolnemu položaju ne bo razbit na več podjetij. V odmevni protimonopolni tožbi pravosodnega ministrstva ZDA je zavrnil zahtevo, da bi moral tehnološki velikan ločiti svoj brskalnik Chrome in operacijski sistem Android, je pa Googlu naložil, da mora del podatkov o iskanju deliti s kvalificiranimi konkurenti ter prekiniti ekskluzivne pogodbe, ki mu zagotavljajo prevladujoč položaj na trgu spletnega iskanja.
Razbitje podjetja bi pomenilo največji protimonopolni poseg po razdelitvi telekomunikacijskega giganta AT\&T leta 1984, zato odločitev sodišča pomeni pomemben kompromis med ohranjanjem tržne konkurence in stabilnostjo tehnološkega sektorja.
Mehta je že lani razsodil, da je Google z milijardami dolarjev vrednimi pogodbami (predvsem z Applom, Samsungom in mobilnimi operaterji) monopoliziral trg spletnega iskanja, saj kar 95 odstotkov vseh mobilnih iskanj v ZDA poteka prek Googla. Po mnenju sodišča to uporabnikom ni omogočilo svobodne izbire, temveč jih je ujetost v privzete nastavitve potisnila v ekosistem Googla.
Kaj to pomeni za uporabnike?
Za uporabnike po svetu, tudi v Sloveniji, se v praksi ne bo zgodilo veliko čez noč. Google bo moral določene tehnične podatke o iskanju odpreti konkurentom, kar bi lahko v prihodnje okrepilo razvoj novih iskalnikov ali storitev umetne inteligence, ki tekmujejo z Googlom. Dolgoročno bi to lahko prineslo več izbire, manj ekskluzivnih pogodbenih blokad in potencialno bolj inovativne ali celo cenejše digitalne storitve.
Primer proti Googlu natančno spremljajo tudi drugi tehnološki velikani, kot sta Apple in Meta, ki se sami soočajo s podobnimi preiskavami ameriških oblasti. Odločitev tako nakazuje, da ameriško pravosodje sicer želi omejiti prevlado največjih tehnoloških podjetij, a bo pri tem posegalo previdno, in sicer z manjšimi korekcijami, ne pa s celovitimi razbitji podjetij.
