Ali se vesoljske agencije namenoma ne zmenijo za praznike?
Ko zasledimo novico, da je bila lunarno usmerjena misija izstreljena konec decembra ali v prazničnem času, se lahko zdi, kot da vesolje ne spoštuje ustaljenih vzorcev življenja milijonov prebivalcev Zemlje. A za tem ni naključja, temveč precizna znanost in strogo načrtovani urniki, ki nimajo veliko skupnega s koledarskimi prazniki.
Pomembno je razumeti, da vesoljskih izstrelitev ne določajo prosti dnevi ali poslovni urniki, ampak fizikalni in astronomski pogoji, ki omogočajo, da raketa doseže Luno z najmanjšjo možno porabo goriva in čim večjo varnostjo ter učinkovitostjo.
Orbitalna mehanika in “izstrelitvena okna”
Vsaka pot proti Luni mora upoštevati gibanje Lune v svoji orbiti okoli Zemlje. Luna kroži okoli Zemlje v ciklu, ki traja približno 28 dni, in le v določenih trenutkih tega cikla omogoča, da raketa izstreli plovilo na pravo pot. Te trenutke imenujemo izstrelitvena okna, ang. launch window.
Izstrelitvena okna običajno poznamo v dveh oblikah:
Mesečna okna
Ta določajo, kateri dnevi v mesecu so primerni za izstrelitev, saj je treba zagotoviti, da bo plovilo prispelo tja, kjer je Luna glede na svoj položaj in svetlobne pogoje v najboljšem položaju za izvedbo pristanka ali orbite.
Dnevna okna
Znotraj vsakega mesečnega okna obstajajo tudi natančne ure, ko se izstrelitev lahko izvede, ker morajo parametri, kot je naklon rakete in položaj Lune, natančno sovpadati.
Zaradi teh omejitev je vsak mesec na voljo le nekaj dni ali ur, ko je izstrelitev proti Luni optimalna. Če te priložnosti ne izkoristijo, se mora misija prestaviti na naslednje okno ali bolje rečeno odprtino, kar lahko pomeni čakanje tudi več tednov.
Praznični čas je optimalen
Zaradi tega koledarsko tako pomembna obdobja, kot sta božič in novo leto, pogosto sovpadajo z optimalnimi izstrelitvenimi okni.
To še zlasti velja za misije komercialnih podjetij ali sodelovanja med agencijami, kjer je vsak dan izjemno dragocen.
Primer tega je misija Peregrine Lunar Lander, ki je bila načrtovana za izstrelitev že 24. decembra, torej na božični večer. Ta datuma nista izbrana zaradi praznikov, ampak zato, ker je takrat orbitalna konfiguracija ustrezna za potovanje proti Luni, navigacijo in pristajanje.
Poleg tega so pri načrtovanju upoštevane še druge praktične dejavnike:
- Manjša zasedenost zračnega in pomorskega prostora, kar omogoča lažje zagotavljanje varnosti na izstrelitvenem območju.
- Razpoložljivost sledilnih in komunikacijskih sistemov, ki morajo biti v času izstrelitve popolnoma usklajeni in na voljo.
- Možnosti za odzivne manevre ali podaljšanje časa priprave, kar je lažje, ko običajni vsakdanji urniki niso tako naporni kot na delovnikih.
Takšne operativne prednosti lahko naredijo praznična obdobja preprosto ugodnejša za izstrelitev.
Vse je načrtovano do zadnje podrobnosti
Izstrelitvena okna niso nekaj, kar se določi na dan pred izstrelitvijo. Obsežne analize in izračuni potekajo mesece ali celo leta vnaprej. Celotna misija se načrtuje tako, da raketa in plovilo potujeta skozi pravo fazo lunine orbite, kjer:
- Razpored dni in ur omogoča najmanjšo porabo goriva (delta-V).
- Svetlobni in temperaturni pogoji na Luni omogočajo varnejše pristanke in delovanje opreme.
- Komunikacijski sateliti in sledilne postaje ostanejo v optimalnem položaju, da ne pride do komunikacijskih vrzeli.
Čeprav se lahko glede na orbito izstrelitve pojavijo večkrat v mesecu, so nekateri dnevi bolj primerni zaradi vseh teh dejavnikov skupaj. Ko je tako okno na voljo okoli božiča ali novega leta, ga vesoljske agencije izkoristijo, ker naslednja priložnost ne bo prišla takoj.
Zgodovinski primeri in tradicija
V preteklosti so se izstrelitve in vesoljske aktivnosti že dogajale okrog praznikov – ne zato, ker bi inženirji radi prekinili praznike, ampak ker so bili pogoji pravega razmerja med Zemljo, Luno in Soncem preprosto najboljši. To se je zgodilo že pri misijah Apollo, kjer so bila izstrelitvena okna natančno določena zaradi svetlobnih pogojev pristanka in drugih orbitalnih parametrov.
Apollo 17 je bil celo izstreljen v začetku decembra leta 1972, kar kaže, da se ta logika uporablja že desetletja, ne le v modernih vesoljskih programih.
Razlog, da se lunarne sonde in misije pogosto izstreljujejo okoli božiča ali novega leta, ni povezan s prazniki kot takimi, temveč s strogo določenimi izstrelitvenimi okni, ki jih narekuje orbitalna mehanika, položaj Lune in Zemlje ter optimalne operativne razmere. Ko se te ugodne priložnosti pojavljajo konec decembra, jih vesoljske agencije izkoristijo, saj je njihovo pojavljanje neodvisno od koledarskih praznikov, a popolnoma odvisno od fizike in matematike vesolja.
