Kuhano vino, znano tudi kot “kuhanček”, je nepogrešljiv del božičnega časa. Njegova zgodovina sega vse do Rimljanov, ki so pripravljali začinjeno vino Conditum Paradoxum, skozi srednji vek pa so mu pripisovali zdravilne učinke in ga raje pili kot vodo. Danes ostaja topla, dišeča stalnica zimskih sejmov, ki jo lahko pripravimo tudi doma.
Osnova za odličen kuhanček
Marko Breznik iz Komarnice pojasnjuje: “Okus in arome nas spominjajo na praznike, na božič.” Za dober kuhanček je po njegovih besedah ključna izbira vina: “Vino mora biti sveže, sadno, ne premočno, brez napak.” Na Štajerskem se pogosto odločajo za laške rizlinge, sauvignone ali rumene muškate, za rdeči kuhanček pa modro frankinjo, modri pinot, merlot ali domače hibridne sorte.
Začimbe, kot so janeževe zvezde, klinčki, cimet in pomaranča ali limona, ustvarijo praznično aromo, voda pa naj predstavlja le okoli četrtino mešanice.
Postopek priprave
Breznik opozarja: “Pomembno je, da vino in voda, potem ko ju zmešamo, ne zavreta.” Segrevanje naj bo počasi, na majhnem ognju, penica na vrhu pa pomeni, da je kuhanček pripravljen. Pri tem dodajamo začimbe, končna alkoholna stopnja pa je odvisna od segrevanja in znaša približno 6–8 %.
Breznik poudarja tudi vrednost lokalnosti: “Naj se tisti, ki pripravljajo kuhanček, odločijo za domače vino domačih vinogradnikov. Tako podpirajo lokalno okolje, kuhančki pa dobijo pristnost in značilne okuse naših krajev.”
Celotni članek lahko preberete na maribor24.si.
