Ustavitev vojne in diplomacija sta edini način za zagotovitev varne plovbe prek Hormuške ožine, je v luči razprav o napotitvi vojaških ladij v ožino v pogovoru za Evropsko novinarsko središče (ENR) dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Glede vojne v Ukrajini pa je menil, da bo morala EU nekega dne za mizo sesti tudi z Rusijo.
Posledica vojne, v kateri ne sodelujemo
“Položaj v Hormuški ožini je posledica vojne, v kateri ne sodelujemo. Gre za vojno med ZDA, Izraelom in Iranom, ki vpliva na Hormuško ožino. Vse strani pozivamo, naj se vzdržijo svojih dejanj, končajo vojno in se poslužijo diplomacije, to pa je tudi edini način za zagotovitev varne plovbe prek ožine,” je v pogovoru za ENR, del katerega je tudi STA, pred četrtkovim zasedanjem voditeljev članic unije povedal Costa.
To je dejal, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zavezniške države pozval, naj v ožino pošljejo vojaške ladje, da bi omogočili varno plovbo po njej. Ob tem je Trump zagrozil, da ne bo dobro za zvezo Nato, če ga ne bodo upoštevale, česar pa predsednik Evropskega sveta ni želel komentirati.
Prav tako se ni želel opredeliti do vprašanja, ali je bil napad ZDA in Izraela na Iran, s katerim se je konec februarja začela vojna na Bližnjem vzhodu, v nasprotju z mednarodnim pravom.
Predstavili bodo začasne ukrepe v odziv na energetsko krizo
Je pa opozoril, da Washington in Tel Aviv o napadu svojih zaveznic v Evropi nista predhodno obvestila. Obenem je izpostavil z vojno povezana tveganja za stabilnost bližnjevzhodne regije za humanitarno krizo, razmah terorizma in za evropsko varnost, predvsem na ekonomskem področju.
Vojna na Bližnjem vzhodu in praktično prekinjen transport energentov prek Hormuške ožine se v Evropi odražata predvsem v visokih cenah energije, pri čemer Costa pričakuje, da bo komisija v teh dneh predstavila začasne ukrepe v odziv na energetsko krizo.
Voditelji pa bodo v četrtek v okviru razprave o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, kar bo osrednja tema zasedanja, govorili tudi o srednje- in dolgoročnejših ukrepih za znižanje cen energije, je napovedal predsednik Evropskega sveta.
Več bo treba vlagati v doma proizvedeno energijo
“Najboljši način za to je, da več vlagamo v doma proizvedeno energijo,” je povedal ter pri tem izpostavil energijo iz obnovljivih virov in jedrsko energijo. Pričakuje, da bodo predsedniki vlad in držav članic določene ukrepe na tem področju sprejeli že ta teden na zasedanju v Bruslju.
Med temami vrha EU bo znova tudi nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, vključno z 90 milijard evrov vrednim posojilom Kijevu, o katerem so se voditelji dogovorili že na decembrskem vrhu. Njegovo vzpostavitev zdaj blokira Budimpešta, ker Ukrajina še ni odprla v ruskem napadu poškodovanega naftovoda Družba, prek katerega Rusija dobavlja nafto Madžarski in Slovaški.
Costa je v pogovoru za ENR poudaril, da mu madžarskega premierja Viktorja Orbana ni treba prepričevati, da sprejme, kar je že sprejel. “Odločitev, ki jo je sprejel Evropski svet, je sprejeta odločitev. In povsem nesprejemljivo je, da ena država članica ne drži svoje besede, potem ko smo se že dogovorili,” je dejal.
Spomnil je, da so se voditelji držav članic konec lanskega leta dogovorili, da Madžarska, Češka in Slovaška pri posojilu ne bodo sodelovale. Pogodba EU je po njegovih besedah zelo jasna, da članica, ki se odloči, da ne bo sodelovala v mehanizmu t. i. okrepljenega sodelovanja, ne more blokirati njegove implementacije. “Od Madžarske pričakujem, da bo spoštovala, kar je sprejela na Evropskem svetu. To je njena dolžnost v skladu s pogodbami,” je še poudaril nekdanji portugalski premier.
Nekega dne bo potreben pogovor z Rusijo
Dodal je, da EU pomaga Ukrajini, da bi čim prej popravila in ponovno odprla naftovod Družba, ki ga je treba zaščititi tudi pred nadaljnjimi ruskimi napadi.
Odzval pa se je tudi na poziv belgijskega premierja Barta De Weverja k normalizaciji odnosov z Rusijo, da bi Evropa dobila dostop do poceni energentov.
“Verjamem, da se bomo v prihodnje morali pogovarjati z Rusijo, ne o energiji, ampak o evropski varnosti in miru v Ukrajini. To se bo zgodilo nekega dne, a ne še zdaj,” je menil Costa. Je pa na to treba biti pripravljen, saj bi se lahko predsednik ZDA odločil opustiti svoja prizadevanja za mir v Ukrajini ali pa bi lahko bil v njih neuspešen.
STA
