Kresovanje je običaj, ki že stoletja združuje, a se z malo neprevidnosti lahko hitro sprevrže v neprijetno izkušnjo. V kolikor se torej jutri odpravljate na kres, je dobro, da upoštevate nekaj pravil – saj vas lahko v nasprotnem primeru drago stane.
“Dodatne zahteve v zvezi s kurjenjem v gozdu, tudi s kurjenjem kresov, določajo predpisi o gozdovih, na zavarovanih območjih pa predpisi s področja ohranjanja narave. Tudi lokalne skupnosti v naravnem okolju s lahko določijo dodatne pogoje, omejitve in prepovedi ali jih določijo tudi drugod,” opozarjajo z Uprave RS za zaščito in reševanje. O varni uporabi kurišč in kresov smo pisali že tukaj, veljajo pa izpostaviti tudi, da če je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je kurjenje kresov v naravnem okolju prepovedano.
Za prekrške so določene stroge globe
Globe za prekrške določa 14. člen Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju:
(1) Z globo od 1.000 do 6.000 evrov se za prekršek kaznuje pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. kurišča ali kresa, če ni zagotovljene požarne straže, ne obda z negorljivim materialom oziroma območja v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba kurišča ali kresa ne očisti vseh gorljivih snovi oziroma kurišča ali kresa ne nadzoruje polnoletna oseba ves čas kurjenja ali kurjenja kresa oziroma po zaključku kurjenja ali kurjenja kresa ne pogasi ognja (prvi odstavek 3. člena);
2. požiga oziroma odmetava goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar oziroma pri kurjenju ali pri kurjenju kresa uporablja vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi (prvi odstavek 4. člena);
3. ne skrbi, da je območje ob cestni, železniški, elektroenergetski in drugi infrastrukturi ustrezno vzdrževano in očiščeno ali ne izvaja drugih ukrepov varstva pred požarom (prvi odstavek 6. člena);
4. v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, kuri oziroma kuri kres oziroma požiga na območjih ob infrastrukturnih objektih iz 6. člena te uredbe oziroma izven pozidanih površin uporablja predmete, naprave ali izvaja aktivnosti, ki lahko povzročijo požar oziroma izvaja aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd oziroma izvaja ognjemet (9. člen);
5. v obdobju, ko je razglašena velika požarna ogroženost, brez dovoljenja pristojne izpostave uprave uporablja naprave ali izvaja aktivnosti, ki lahko povzročijo požar (prvi odstavek 10. člena);
6. v obdobju, ko je razglašena zelo velika požarna ogroženost, uporablja naprave ali izvaja aktivnosti iz prvega odstavka 10. člena, ki lahko povzročijo požar (četrti odstavek 10. člena).
(2) Z globo od 600 do 2.000 evrov se kaznuje za prekršek tudi odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 1.000 do 6.000 evrov se za prekršek kaznuje odgovorno osebo lokalne skupnosti, ki v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost:
1. ne organizira požarne straže (prvi odstavek 11. člena);
2. ne organizira opazovanja naravnega okolja (prvi odstavek 12. člena).
(4) Z globo od 200 do 600 evrov se za prekršek kaznuje fizično osebo, ki stori dejanje iz 1., 2., 4., 5. ali 6. točke prvega odstavka tega člena.
