Slovenija se z najvišjo 50-odstotno stopnjo dohodnine uvršča na osmo mesto med evropskimi članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Višjo obdavčitev najvišjih dohodkov imajo le Danska (60,5 %), Francija (55,4 %), Avstrija (55 %), Španija (54 %), Belgija (53,5 %), Portugalska (53 %) in Švedska (52,3 %).
S tem Slovenija presega 27 drugih držav OECD in se uvršča med bolj obremenjujoče sisteme v Evropi, poroča Žurnal24.
Nad evropskim povprečjem
Povprečna najvišja stopnja dohodnine v evropskih državah OECD znaša 43,4 odstotka, kar pomeni, da Slovenija to povprečje presega za 6,6 odstotne točke. Na drugi strani lestvice so predvsem države vzhodne Evrope z izrazito nižjimi proporcionalnimi ali enotnimi davčnimi stopnjami.
Najnižjo stopnjo ima Madžarska (15 %), njej pa sledita Češka (23 %) in Estonija (24 %). Razlika med najvišjo stopnjo v Danski in najnižjo na Madžarskem znaša kar 45,5 odstotne točke. Ti podatki kažejo na velike razlike v fiskalnih modelih znotraj Evrope.
Še nižje stopnje zunaj OECD
Med evropskimi državami zunaj OECD so davčne stopnje še nižje. Bolgarija in Romunija imata enotno 10-odstotno obdavčitev, sledijo Moldavija (12 %), Ukrajina (19,5 %) in Gruzija (20 %).
Za primerjavo: povprečna najvišja zvezna in zvezno-državna stopnja v Združene države Amerike znaša 42,14 odstotka.
Leto 2026 prinaša spremembe
Davčna politika v Evropi ni statična.
Več držav z letom 2026 uvaja spremembe. Danska bo zvišala najvišjo stopnjo z 55,6 % na 60,5 % z uvedbo novega razreda za dohodke nad 375.000 evrov. Estonija zvišuje stopnjo z 22 % na 24 %. Tudi Slovaška bo stopnjo zvišala s 25 % na 35 % ter dodala dva nova davčna razreda. Finska napoveduje znižanje z 51,5 % na 45 %. Avstrija pa bo 55-odstotno stopnjo ohranila do leta 2030, namesto da bi jo znižala nazaj na 50 %.
Ti premiki kažejo na različno fiskalno strategijo držav. Nekatere iščejo dodatne proračunske vire, druge skušajo razbremeniti najvišje dohodke zaradi konkurenčnosti in privabljanja kapitala.
Kako pravično se zdi obdavčenje?
Po podatkih raziskave Eurobarometer iz leta 2025, v kateri je sodelovalo 25.000 vprašanih, 71 odstotkov Evropejcev meni, da ljudje v njihovi državi plačujejo davke sorazmerno s prihodki in premoženjem.
Od tega jih 20 odstotkov ocenjuje, da je sistem »v veliki meri« pravičen, 51 odstotkov pa se s tem delno strinja. Četrtina vprašanih (24 %) meni, da obdavčenje ni niti malo pravično, pet odstotkov pa nima mnenja.
Najvišje zaupanje v pravičnost davčnega sistema izražajo prebivalci Finska (38 %), Luksemburg (36 %), Danska (32 %) in Avstrija (32 %).
Najnižjo stopnjo zaupanja beležijo Madžarska, kjer polovica vprašanih meni, da obdavčenje sploh ni pravično, sledijo Hrvaška (48 %), Estonija (47 %) in Bolgarija (46 %).
Slovenija: razdeljeno mnenje
V Sloveniji 13 odstotkov vprašanih meni, da obdavčenje v veliki meri ustreza dohodkom in premoženju, 51 odstotkov se s tem delno strinja, medtem ko 32 odstotkov ocenjuje, da sistem ni niti malo pravičen. Štirje odstotki nimajo mnenja.
Podatki kažejo, da se Slovenija uvršča med države z relativno visoko davčno obremenitvijo najvišjih dohodkov, hkrati pa javno mnenje ostaja razdeljeno. Ključno vprašanje ostaja, ali visoka progresivnost zagotavlja tudi zaznano pravičnost in gospodarsko učinkovitost – ali pa odpira razpravo o nujnosti prihodnjih reform.
