Vlada je na današnji seji potrdila predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki prvič sistematično ureja to doslej neregulirano področje. Cilj zakona je večja dostopnost do psihoterapevtskih storitev, višja kakovost pomoči ter umestitev psihoterapije med zdravstvene dejavnosti, kar odpira možnost financiranja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Brez napotnice do pomoči
Kot je na novinarski konferenci po seji povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, bodo uporabniki do psihoterapije lahko dostopali tudi brez napotnice, in sicer v okviru centrov za krepitev zdravja ter centrov za duševno zdravje odraslih in otrok. Obenem zakon predvideva ustanovitev zbornice psihoterapevtov, ki bo med drugim vodila register, podeljevala in odvzemala licence ter izvajala strokovni nadzor. Članstvo v zbornici bo obvezno.
Zakon določa tudi pogoje strokovne usposobljenosti, pri čemer predvideva tako akademske kot neakademske poti do licence. Psihoterapevtski pristopi, ki jih zakon uvaja, vključujejo med drugim družinsko, eksistencialno, gestalt, integrativno psihoterapijo, logoterapijo, psihoanalizo in skupinsko analizo. V prihodnje bo seznam dopolnjeval minister za zdravje na predlog zbornice.
Kritični odzivi iz vrst kliničnih psihologov, psihiatrov in pediatrov
Kljub ambiciji po boljši ureditvi področja pa je predlog naletel na ostre kritike strokovnjakov s področja duševnega zdravja. Klinični psihologi, psihiatri in pediatri opozarjajo, da zakon odpira vrata tudi pristopom, ki po njihovem mnenju niso znanstveno utemeljeni, ter v zdravstveni sistem uvaja kadre brez ustrezne izobrazbe.
Klinična psihologinja Andreja Mikuž je izrazila zaskrbljenost, da bo zakon otežil razlikovanje med strokovno pomočjo v okviru zdravstva in drugimi oblikami svetovanja, ki lahko za posameznika pomenijo večje tveganje. Dodala je, da zakon ne upošteva obstoječe mreže zdravstvenih služb ter že vzpostavljenih preventivnih programov, ki po njenem mnenju trenutno dobro delujejo v sodelovanju s strokovnjaki.
Sporno se ji zdi tudi zanašanje na Evropsko zvezo za psihoterapijo kot referenco za priznavanje pristopov. Po njenem mnenju gre za telo, ki ni strokovno relevantno, saj naj bi nekateri pristopi temeljili na psevdoznanosti in ne ustrezajo kriterijem za terapije, podprte z dokazi.
Neustrezna ureditev, a potreba po regulaciji obstaja
Zakon kritizira tudi specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Urša Mrevlje Lozar, ki meni, da zakon daje status zdravstvenih delavcev osebam z neustrezno izobrazbo. Ob tem opozarja, da bo novo regulacijo izvajala zbornica, ki še ne obstaja in po njenem mnenju trenutno nima ne znanja ne izkušenj za tako nalogo.
Kljub nasprotovanju pa predstavniki stroke podpirajo idejo o nujnosti regulacije področja psihološke pomoči in svetovanja. Vendar opozarjajo na pomembnost jasnega ločevanja med psihoterapijo kot obliko pomoči izven zdravstva in zdravljenjem duševnih motenj znotraj zdravstvenega sistema.
