Otroški dodatek je znova v središču razprave. Hrvaška vlada je po vzoru nekaterih drugih evropskih držav pred kratkim napovedala uvedbo univerzalnega otroškega dodatka. To pomeni, da je vsak otrok upravičen do dodatka. Kakšno pa je stanje v Sloveniji?
Univerzalni otroški dodatek v pripravi
Kot so zapisali na hrvaškem portalu Jutranji list, so pristojni na Ministrstvu za demografijo in priseljevanje potrdili, da delovna skupina že tri mesece pripravlja novo zakonsko rešitev. Ta naj bi temeljila na najboljših evropskih praksah ter na hrvaških potrebah in zmožnostih.
Z Ministrstva so še sporočili, da “V tej fazi analiziramo modele otroških dodatkov v vseh državah članicah EU, Tako bi izbrali najboljši model za Hrvaško, v katerem bi bili vsi otroci vključeni v univerzalni dodatek.«
Otroški dodatek v Sloveniji ostaja selektiven
Ali tudi Slovenija razmišlja o uvedbi univerzalnega otroškega dodatka? Obrnili smo se na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Preverite, kako so argumentirali slovenski razvoj otroškega dodatka.
Slovenski sistem družinske politike temelji na načelu solidarnosti. Višji znesek finančne podpore prejmejo družine z nižjimi dohodki.
Kot so še sporočili iz Ministrstva, ta mehanizem dopolnjujejo davčne olajšave za vzdrževane družinske člane in različne subvencije, ki se prav tako prilagajajo socialnemu položaju družine. “Kombinacija teh ukrepov ustvarja sistem, ki je široko dostopen, a v svojem bistvu socialno pravičen. Dosega veliko večino otrok, vendar pomoč usmerja tja, kjer je najbolj potrebna. To ga temeljno ločuje od univerzalnega modela, kjer vsi prejmejo enak znesek, ne glede na dejanske potrebe in življenjske okoliščine“, še navajajo.
Najmanj ogroženih otrok v Evropi?
“Na MDDSZ menimo, da mora družinska politika temeljiti tudi na socialnih kriterijih ter kot taka v prvi vrsti stremeti k odpravi revščine in socialne izključenosti otrok.
Obstoječi sistem je izjemno učinkovit. Po poročilu UNICEF-a se Slovenija uvršča med najuspešnejše države v EU in OECD po napredku pri zmanjševanju otroške revščine.
V obdobju 2012–2021 smo delež otrok, ki živijo pod pragom dohodkovne revščine, zmanjšali s 13,5 % na 9,3 %.”
Na Ministrstvu navajajo tudi, da podatki Eurostata za leto 2024 dokazujejo, da je v Sloveniji delež otrok, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti (AROPE), 11,8 %. To pomeni, da je za več kot polovico nižji od povprečja EU, ki znaša 24,2 %. To je razvidno tudi iz poročila https://www.gov.si/en/news/2023-12-08-slovenia-tops-unicef-ranking-in-progress-over-child-poverty/ .
Predstavniki Ministrstva pa so tudi prepričani, da “Slovenija tako sodi v vrh držav z najnižjim deležem socialno ogroženih otrok v Evropi.”
280 milijonov evrov ne doseže vseh otrok
Zaključili so še s statistiko, da je v letu 2024 otroški dodatek prejemalo 325.020 otrok. Po podatkih SURS-a je v letu 2024 v Republiki Sloveniji živelo 377.158 otrok, mlajših od 18 let.
To pomeni, da otroškega dodatka ni prejemalo 13,83 % otrok. Za otroške dodatke pa trenutno namenjamo približno 280 mio EUR letno.
