Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so danes opozorili, da retorika in aktivnosti, povezane z umeščanjem energetske infrastrukture v prostor, v zadnjem času ponekod presegajo meje sprejemljivega. Izrazili so odločno nasprotovanje vsakršnim pritiskom, grožnjam ali poskusom ustrahovanja, uperjenim proti udeležencem v postopkih.
Ministrstvo primere takšnega ravnanja zaznava predvsem v pritiskih na župane, ki razmišljajo o gradnji vetrnih, sončnih ali plavajočih sončnih elektrarn, pa tudi na lastnike zemljišč in državne uradnike, ki sodelujejo v postopkih umeščanja v prostor.
Procesi morajo temeljiti na strokovnosti
Po navedbah ministrstva osebni pritiski in grožnje nasprotujejo vrednotam demokratičnega dialoga ter strokovnega odločanja. “Procesi umeščanja infrastrukture, kot so elektrarne, morajo temeljiti na strokovnih analizah, zakonitih postopkih in vključevanju vseh deležnikov – ne pa na pritiskih ali širjenju nestrokovnih trditev,” poudarjajo. Dodali so, da se vse prepogosto pod vprašaj postavlja delo posameznikov in ustanov, vključenih v te postopke.
Čeprav na ministrstvu niso navedli konkretnih primerov, je v Sloveniji že ustaljena praksa, da skoraj vsak večji projekt vetrne, sončne ali hidroelektrarne spremljajo civilne iniciative in nevladne organizacije, ki projektom nasprotujejo. Trenutno je več pozornosti namenjene načrtovanim vetrnim elektrarnam na jugozahodu, severovzhodu in vzhodu države, plavajoči sončni elektrarni Družmirje v Šaleški dolini ter črpalni hidroelektrarni Kozjak.
Ministrstvo si prizadeva, da bi javne predstavitve potekale v okolju, ki spodbuja spoštljiv dialog, kjer lahko prebivalci na kulturen način izrazijo svoja vprašanja, pomisleke in skrbi. Ocenjujejo, da jim je to uspelo na predstavitvah načrtovane vetrne elektrarne Rogatec v Rogaški Slatini, Rogatcu in Žetalah, kjer so bile razprave strukturirane in moderirane ter so vsa vprašanja prejela ustrezno obravnavo.
Projekti bi morali biti javnosti, ko so strokovno utemeljeni
Po njihovem mnenju je ključno, da so projekti javnosti predstavljeni v fazi, ko so na voljo strokovno utemeljeni odgovori, podprti z neodvisnimi analizami in študijami. Opozarjajo pa, da se na družbenih omrežjih pogosto pojavljajo odzivi, ki ne ustrezajo standardom spoštljive, strokovne in dostojne komunikacije. Ob tem poudarjajo, da splet ni vedno verodostojen vir informacij za oblikovanje dokončnih sodb.
Vse vpletene so zato pozvali, naj svoje poglede izražajo v duhu dialoga, brez osebnih napadov, ter z razumevanjem, da je soglasje mogoče doseči le ob spoštovanju in pripravljenosti prisluhniti tudi drugačnim mnenjem.
