Prekomeren hrup postaja ena najbolj spregledanih, a hkrati nevarnih okoljskih težav v Evropi. Novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) razkriva, da je dolgotrajni izpostavljenosti hrupu iz prometa izpostavljenih kar 112 milijonov Evropejcev oziroma približno petina prebivalstva. Posledice niso le nadležne, temveč resne, saj so povezane s srčno-žilnimi boleznimi, presnovnimi motnjami in težavami z duševnim zdravjem. Po ocenah strokovnjakov hrup vsako leto prispeva k približno 66.000 prezgodnjim smrtim, 50.000 novim primerom srčno-žilnih bolezni ter 22.000 primerom sladkorne bolezni tipa 2.
Največji hrup cestni promet
Največji vir hrupa ostaja cestni promet, ki prizadene kar 92 milijonov ljudi. Sledijo železnice z 18 milijoni izpostavljenih prebivalcev in letalski promet, ki vpliva na približno 2,6 milijona ljudi. Med državami je po skupnem številu prizadetih na vrhu Francija, kjer je hrupu nad varno mejo izpostavljenih več kot 20 milijonov ljudi. V odstotkih izstopata Luksemburg in Ciper, kjer nevarnim ravnem hrupa živi izpostavljenih več kot polovica prebivalcev.
Slovenija v zelo ugodnem položaju
Slovenija se po najnovejših podatkih uvršča skoraj na dno evropske lestvice, kar pomeni, da je stanje razmeroma ugodno. Prekomernemu prometnemu hrupu je pri nas izpostavljenih približno 239.000 ljudi, kar predstavlja okoli 11 odstotkov prebivalstva. To Slovenijo uvršča med tišje države v Evropi, precej za najbolj obremenjenimi državami, kjer delež presega četrtino ali celo tretjino populacije. Med najbolj mirnimi državami sicer izstopajo Slovaška, Portugalska in Estonija, kjer je izpostavljenost hrupu najnižja.
Hrup pa ne vpliva le na odrasle. Raziskava opozarja, da je bil leta 2021 prometni hrup povezan z več kot 560.000 primeri slabšega bralnega razumevanja pri otrocih, 63.000 vedenjskimi težavami in 272.000 primeri otroške debelosti. Negativne posledice občuti tudi narava: skoraj 29 odstotkov zaščitenih območij v omrežju Natura 2000 je izpostavljenih ravnem hrupa, ki lahko škodujejo prostoživečim živalim, tudi v morjih.
Napredek zelo počasen, treba bo sprejeti več ukrepov
Napredek pri zmanjševanju hrupa v Evropi je po ocenah EEA počasen. Evropska unija si je zadala cilj, da bi do leta 2030 število ljudi, kronično izpostavljenih prometnemu hrupu, zmanjšala za 30 odstotkov, vendar se je med letoma 2017 in 2022 ta delež zmanjšal le za približno tri odstotke.
Strokovnjaki zato poudarjajo, da bodo morale države več pozornosti nameniti ukrepom pri samem izvoru hrupa, od nižjih hitrosti v mestih in tišjih vozil do boljšega vzdrževanja železnic ter prilagajanja letalskih poti stran od gosto poseljenih območij.
