Izraz woke ni nov, saj izhaja že iz tridesetih let 20. stoletja, časa hude družbene segregacije v ZDA, ko se ga je povezovalo z ozaveščenostjo z enakopravnostjo Američanov ne glede na barvo kože, a se je pojem med širšo populacijo bolj uveljavil šele po letu 2010. Gibanje je postopoma začelo zastopati vse zatirane manjšine, tukaj je recimo sovpadlo s III. in IV. valom feminizma, ter boji za odpravo diskriminacije LGBTQ+ skupnosti.
Slovarska definicija:
woke
pridevnik
zaveden, zlasti glede družbenih problemov, kot so rasizem in neenakost; družbeno ozaveščen.
woke
pridevnik
IZGOVOR: [vôu̯k], [u̯ôu̯k] [ȏ]
Pomen
- ki se mu pripisuje pretiravanje pri opozarjanju na družbene probleme, zlasti v zvezi z zanemarjanjem pravic in dostojanstva žensk, manjšin, ranljivih skupin
SINONIMI: prebujen, zbujen
V zadnjem času veliko slišimo o woke ideologiji ali prebujenstvu. Njeni pripadniki so prepričani, da si prizadevajo za odpravo diskriminacij.
»Treba je biti previden pri vsaki besedi,« je dejal, pri čemer se je nanašal na eno od svojih dveh hčerk, ki da je nekoliko woke.
Woke aktivisti se občasno postavljajo v (moralno) superioren položaj do ostalih ljudi.
- čemur se pripisuje pretiravanje pri opozarjanju na družbene probleme, zlasti v zvezi z zanemarjanjem pravic in dostojanstva žensk, manjšin, ranljivih skupin
Ideologija woke skuša spremeniti temeljne civilizacijske norme.
Po avtorjevih besedah woke pušča globoke sledi po medijih in kulturi, v podjetjih, šolah in na univerzah.
V zadnjih dveh desetletjih je woke v ZDA za svojega vzela predvsem Demokratska stranka, kar se je nakazovalo že zaradi razkola glede uveljavitve ERA (Equal Rights Amendment) v osemdesetih letih, ki naj bi odpravil diskriminacijo glede spola itd.
Woke gibanje naj bi bilo v glavnem zaslužno za odpravo krivic manjšin, a je bilo deležno tudi mnogih kritik. Ena izmed teh je, da je pozabilo na nižje sloje in da posplošeno obravnava različne situacije diskriminacije.
Woke in slovenski prostor
Woke gibanje se nima neposrednih korenin v Sloveniji, zato ga pri nas ne moremo obravnavati enako kot ZDA, prišel je namreč zaradi kulturnega vpliva Zahoda. Večinoma se v slovenskem prostoru gibanje »prebujenosti« povezuje z gibanji za pravice LGBTQ+ skupnosti, kot tudi recimo delovanje nevladnih organizacij, ki se zavzemajo predvsem za pravice manjšin, kot tudi zlasti pravico do splava, tak primer je npr. Inštitut 8. marec. Med manj prepoznavne, a vseeno pomembne pa sodijo tudi Legebitra, Društvo Parada ponosa, Društvo ŠKUC, delno morda tudi Društvo za nenasilno komunikacijo, Mesto žensk itd.
Pomembna razlika slovenskega »woka« od ameriškega je v tem, da je tako kot slovenski liberalizem – s katerim se woke povezuje tudi v ZDA, nagnjen bolj v levo, torej se za razliko od ameriškega izvirnika bolj osredotoča na redistribucijo, kot sredstvo odprave diskriminacije obravnavanih manjšin. Če se vrnemo v ZDA, tamkajšnje organizacije, ki bi jih lahko imeli za ekvivalentne slovenskim na področju woka, se podobno kot recimo mainstream Demokrati osredotočajo na odpravo pravne diskriminacije, pri čemer ni pretirano poudarjeno vprašanje ali je lahko gmotno stanje posameznika vir diskriminacije.
Verjetno bi lahko rekli, da je najboljši primer slovenske in predvsem najbolj poznane nevladne organizacije, ki bi jo lahko označili za »woke« Inštitut 8. marec, ki se zavzema predvsem za pomoč ranljivim delom družbe, a pri tem zlasti na družbenih omrežjih opozarja na uporabo »primernega jezika«. Primer zadnjega je recimo hitra reakcija na po njihovem mnenju »neokusen oglas« McDonaldsa za pistacijev sladoled, ki naj bi namigoval na patriarhalno ureditev in njeno opravičevanje.
Kdo v Sloveniji najbolj profitira zaradi woka?
Za mnoge se morda zdi nenavadno, ampak v Sloveniji politične stranke, ki se predstavljajo kot največje zagovornice in zaveznice prebujenstva od tega nimajo pretiranih koristi, tukaj je potrebno pod drobnogled vzeti predvsem Levico in delno tudi SD in Gibanje Svoboda. Zlasti prva se skorajda vedno eklatantno postavi za stališča »prebujenstva«, kar pa ji očitno prinaša več škode kot koristi, saj se woke v Sloveniji ni izkazal za učinkovito orodje mobilizacije volilne baze pri faktorju »za«. Druga zgodba je mobilizacija volivcev in faktor »proti«, kar s pridom izkorišča desni pol slovenske politike, zlasti stranki SDS in NSi. Primeri tega so bili recimo referendum o izenačitvi zakonskih zvez, referendum o dodatkih k pokojninam umetnikom in pobuda za referendum o oploditvi samskih žensk z biomedicinsko pomočjo. Je pa pri tem potrebno poudariti da lahko faktor »proti« kot ideja obrambe tradicionalne družine itd. Uspešno mobilizira okoli 400.000 volivcev in ne več, zato ne moremo govoriti o večini volilnega telesa.
