Pred sredinim mednarodnim dnem polnozrnatih žit so na Inštitutu za nutricionistiko znova poudarili, kako pomembne so prehranske vlaknine, ter izpostavili koristi zamenjave belega kruha s polnozrnatim. Opozorili so, da Slovenci še vedno zaužijemo premalo vlaknin, ključnih za dobro prebavo in manjše tveganje kroničnih bolezni.
Slovenci jih še vedno zaužijemo le približno 20 gramov na dan
Raziskava, ki so jo izvedli na inštitutu, je pokazala izrazite razlike med vrstami kruha, ki jih najdemo na slovenskem trgu. Kot je pojasnil vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje Igor Pravst, se je izkazalo, da “je v belem kruhu najmanj zdravju koristnih vlaknin, več jih je v črnem, največ pa v polnozrnatem kruhu”. Dodal je, da bi že z zamenjavo polovice belega kruha s polnozrnatim dosegli opazne koristi za vse prebivalce, posebno za otroke in mladostnike. Polnozrnat kruh vsebuje skoraj trikrat več vlaknin kot beli, Slovenci pa jih zaužijemo le približno 20 gramov na dan, kar je še vedno pod priporočenimi 30 grami.
Kaj so pokazale analize?
V raziskavo so vključili kruh iz večjih trgovskih verig in iz manjših uličnih pekarn. Pri slednjih so analizirali kruh, ki je bil prodajan kot polnozrnat, pri čemer so ugotovili, da je veliko vzorcev vsebovalo bistveno manj vlaknin, kot bi pričakovali. Predpisi namreč določajo, da mora polnozrnat kruh vsebovati vsaj 80 odstotkov polnozrnate moke. Pravst je opozoril, da so potrošniki pri nakupu nepakiranega kruha lahko zavedeni in ne vedo, kakšen kruh dejansko kupujejo. Lastnikom pekarn zato svetujejo dodatno izobraževanje zaposlenih, da bodo kupcem znali zagotoviti pravilne informacije.
Potrošniki naj ob nakupu ločijo mešani kruh od polnozrnatega, je dodal Pravst. Mešani kruh lahko vsebuje tudi semena, vendar je polnozrnat le tisti, ki je narejen iz najmanj 80 odstotkov polnozrnate moke, zato je bogatejši s prehranskimi vlakninami.
Uživanje polnovrednih žit ne zahteva posebnih sprememb ali dodatnih stroškov
Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko poudarja, da lahko z nadomeščanjem belega kruha s polnozrnatim “občutno povečamo dnevni vnos prehranskih vlaknin, ne da bi povečali količino zaužitega kruha”. Po njenih besedah kruh predstavlja pomemben delež prehrane večine prebivalcev in zato tudi odlično priložnost za izboljšanje prehranskega profila celotne populacije. Poudarila je, da je na tem področju še veliko možnosti za izboljšave pri ponudnikih živil.
Kruh redno vključujejo tudi med najbolj inovativna živila, pri čemer posebno mesto namenjajo polnozrnatim izdelkom. Lavriša dodaja, da je uživanje polnovrednih žit ena najpreprostejših poti do kakovostnejše prehrane, saj ne zahteva posebnih sprememb ali dodatnih stroškov.
Aplikacija VešKajJeš, s katero lahko potrošniki preverijo hranilne podatke živil, bo kmalu nadgrajena. Na inštitutu napovedujejo, da bo uporabnikom med drugim prikazovala tudi podatke o vsebnosti prehranskih vlaknin v posameznih živilih.
