Slovenija je bila tista, ki je svetu predlagala, da 20. maj postane svetovni dan čebel – in uspelo ji je. Generalna skupščina Združenih narodov je ta dan za praznik čebel razglasila leta 2017, prvič pa smo ga obeležili leto kasneje. Datum ni izbran naključno – 20. maj je rojstni dan Antona Janše, pionirja sodobnega čebelarstva in enega najpomembnejših čebelarjev v evropski zgodovini.
Dan čebel poudarja pomen opraševalcev za prehransko varnost, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter zdravje ekosistemov. Slovenija tako izpostavlja svojo dolgoletno čebelarsko tradicijo in vodilno vlogo pri globalni ozaveščenosti o pomenu čebel.
Letošnji poudarki: opraševalci kot temelj agroživilskih sistemov
Letošnji svetovni dan čebel poteka pod geslom Čebele navdihuje narava, da nas vse hranijo. Opominja nas, da so opraševalci – med njimi ne le medonosne čebele, ampak tudi številne druge vrste – ključni za proizvodnjo hrane, kakovost pridelkov in celovito delovanje ekosistemov.
“Opraševalce vse bolj ogrožajo izguba habitatov, netrajnostne kmetijske prakse, podnebne spremembe in onesnaževanje. Njihov upad ogroža proizvodnjo hrane, povečuje stroške in poslabšuje prehransko varnost, predvsem v podeželskih skupnostih,” opozarja Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO).
Po njihovih podatkih opraševanje podpira proizvodnjo več kot 75 % svetovnih pridelkov.
Poziv k zaščiti – tudi pred ponaredki
Na Čebelarski zvezi Slovenije opozarjajo na dodatne izzive čebelarjev, predvsem zaradi ponarejenega medu na trgu EU. Pozivajo k takojšnjemu umiku ponaredkov in k uvedbi konkretnih ukrepov za zaščito čebelarjev ter potrošnikov.
“Samo letos je v Evropi čez zimo propadlo približno 50 % čebeljih družin. Če ne bo takojšnje finančne podpore čebelarjem, nas lahko doleti katastrofa – tako za pridelavo hrane kot za biotsko raznovrstnost,” je opozoril Boštjan Noč, predsednik ČZS in Evropske čebelarske zveze.
Ste vedeli? Čebele znajo šteti
Čebele so neverjetna bitja. Poleg tega, da opravljajo ključno ekološko funkcijo, so tudi izjemno inteligentne. Raziskave so pokazale, da znajo šteti in razumejo celo koncept ničle.
Čebele so pomembne tudi v mestih: vse več urbanih čebelnjakov raste na strehah javnih ustanov, kot so operne hiše, bolnišnice ali šole. Tudi v Sloveniji se razvijajo pobude za urbano čebelarstvo.
Svetovni dan čebel je priložnost, da se ozremo na pomen tega drobnega opraševalca, ki brez besed dela za naše skupno dobro. Slovenija, ki je čebelo postavila v središče mednarodne razprave, ostaja zgled dobre prakse in povezovanja tradicije z inovacijami.
