Na portalu Predlagam.vladi.si je državljan opozoril na pereč problem: Slovenija dosega le približno 33-odstotno samooskrbo z zelenjavo, kar je med najnižjimi v Evropski uniji. Eden glavnih razlogov je slaba razvitost namakalnih sistemov, ki so zaradi administrativnih zapletov pogosto zelo težko dostopni.
Zakaj je zelenjavna samooskrba tako nizka?
Kmetijska zemljišča pogosto ostajajo neizkoriščena ali slabo obdelana, tudi na območjih, kjer bi bilo možno vzpostaviti javne namakalne sisteme. Lastniki zemljišč so pogosto nezainteresirani, poleg tega pa so postopki za vzpostavitev namakanja – javnega ali zasebnega – zelo dolgotrajni in kompleksni. Postopek pridobivanja dovoljenj lahko traja tudi do dve leti, medtem ko druge države podobne postopke uredijo v nekaj tednih, še v predlogu opozarja državljan in pristojne institucije poziva, naj:
- pospešijo postopke za izgradnjo javnih namakalnih sistemov, kjer prevlada javni interes, in
- bistveno skrajšajo birokratske postopke za lastnike, ki želijo urediti lastno namakanje.
Gre za pobudo, ki zadeva ne le kmete, ampak vse državljane, saj učinkovit namakalni sistem pomaga preprečiti izgubo pridelkov v času nepredvidljivih vremenskih razmer.
Kaj odgovarja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano?
Ministrstvo pojasnjuje, da uvedbo namakalnih sistemov ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki namakalne sisteme opredeljuje kot skup naprav za zagotavljanje in distribucijo vode rastlinam, vključno z oroševalnimi sistemi za protislansko zaščito.
Namakalni sistemi so razdeljeni na:
- javne namakalne sisteme (državni in lokalni) in
- zasebne namakalne sisteme.
Trenutno je v Sloveniji z namakalnimi sistemi opremljenih približno 6.500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Uvedba sistema je odvisna od lokacije, pri čemer je treba pridobiti številna soglasja, saj so območja varovanj in omejitev lahko zelo različna in jih je več kot 20.
Ti postopki so kompleksni, saj pogosto zahtevajo presojo vplivov na okolje, gradbeno dovoljenje in druge predhodne postopke, kar pojasnjuje zakasnitev. Ministrstvo si zato prizadeva poenostaviti postopke, med drugim so dvignili pragove za obvezne presoje vplivov na okolje in opredelili namakalne sisteme kot enostavne objekte.
Hkrati ministrstvo poudarja, da največji izziv predstavlja pomanjkanje interesa lastnikov zemljišč. Zato izvajajo tudi številne aktivnosti za ozaveščanje o pomenu namakanja, prilagajanja na podnebne spremembe in pridelavi kakovostne lokalne hrane.
Zakon o kmetijskih zemljiščih že določa, da je gradnja in vzdrževanje javnih namakalnih sistemov v javnem interesu. Prav tako lokalne skupnosti in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS lahko sprožijo postopke za pridobitev služnosti ali lastninskih pravic v javno korist, zaključujejo.
Slovenija ima torej nizko samooskrbo z zelenjavo predvsem zaradi premalo razvitih namakalnih sistemov in kompleksnih postopkov za njihovo vzpostavitev, a ministrstvo ob zavedanju težav že dela na poenostavitvah. Učinkoviti namakalni sistemi so namreč ključni za prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe in zagotavljanje dovolj sveže domače zelenjave tudi v prihodnje.
