Pakistanska vojska je po obmejnih spopadih izvedla zračne napade na cilje v Afganistanu, konflikt pa se je hitro razširil tudi na pakistansko ozemlje. Po navedbah varnostnih virov so bili v Islamabadu tarča samomorilskih napadov z brezpilotnimi letalniki posebni vojaški objekti, znani kot »Atomic«, ki ležijo približno šest kilometrov od urada premierja, v bližini območja Faizabad in ceste Tabassum.
Po istih navedbah naj bi bili napadeni »ključni centri« pakistanskega vojaškega režima, po zadetkih pa naj bi izbruhnili požari in bilo več žrtev. Uradnih potrditev o obsegu škode za zdaj ni. Tarča naj bi bila tudi Pakistanska vojaška akademija (PMA) v Kakulu pri Abbottabadu, kjer se usposabljajo častniki.
Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari je vojaški odgovor označil za celovit in odločen, obrambni minister Khawaja Asif pa je zapisal, da je potrpljenja konec in da gre za »odprto vojno«.
Smo to že videli?
Kljub tesnim gospodarskim in kulturnim vezem imata državi zapleteno zgodovino. Po strmoglavljenju talibanov leta 2001, ko so sile Nata posredovale po napadih 11. septembra, je Pakistan postal eden ključnih zalednih prostorov za talibanske borce. Ti so v Pakistanu našli zatočišče in podporo za upor proti prozahodni vladi v Kabulu, konflikt, ki je prerasel v najdaljšo vojno v zgodovini ZDA.
Po umiku ameriških sil leta 2021 in vrnitvi talibanov na oblast v Kabulu se je dinamika obrnila. Islamabad zdaj obtožuje Kabul, da nudi zatočišče pakistanskim talibanom (TTP), ki naj bi stali za porastom napadov v Pakistanu.
Po podatkih pakistanske vojske je bilo leta 2025 v militantnih napadih ubitih več kot 1.200 ljudi, vojakov in civilistov. Kar je dvakrat več kot leta 2021. Islamabad trdi, da so številni napadi izvedeni z ameriškim orožjem, ki je po kaotičnem umiku ostalo v Afganistanu. Afganistanski talibani zanikajo, da bi gostili TTP.
Obrambni minister Khawaja Asif je že novembra priznal, da gre deloma za povratni učinek dolgoletne politike. Na družbenih omrežjih je Afganistan obtožil, da »zbira teroriste sveta« in jih izvaža, ob tem pa zatrdil, da je potrpljenje Islamabada izčrpano.
Neprimerljiva vojaška moč
Po podatkih Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS) v poročilu Military Balance 2025 je razlika v vojaški moči izrazita.
Pakistan kot jedrska sila razpolaga z okoli 660.000 aktivnimi vojaki ter dodatnimi skoraj 300.000 pripadniki paravojaških in pomožnih enot. Njegove oborožene sile vključujejo kopensko vojsko, mornarico, letalstvo in marince. Arsenal obsega ameriška lovska letala F-16, francoske Mirage ter JF-17, ki jih Islamabad proizvaja v sodelovanju s Kitajsko.
Na drugi strani Afganistan nima klasične državne vojske, temveč enotno talibansko strukturo z manj kot 200.000 borci. Talibani nimajo operativnega letalstva; zanašajo se na omejeno število starejših helikopterjev ter brezpilotne letalnike. Njihova ključna prednost ostajajo gverilske taktike, dolgoletne izkušnje asimetričnega bojevanja ter ideološka motivacija.
Analitiki opozarjajo, da bi morebitni talibanski povračilni ukrepi lahko bili usmerjeni v urbana središča Pakistana. »Droni so letalstvo revnih,« opozarjajo strokovnjaki, in dodajajo, da imajo talibani izkušnje z inovativnimi in nekonvencionalnimi metodami napadov.
Pozivi k pogajanjem
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je obe strani pozval k takojšnji umiritvi in vrnitvi za pogajalsko mizo. Med potencialnimi posredniki se omenjajo Turčija, Katar in Savdska Arabija, ki so že v preteklosti pomagali blažiti napetosti.
Zadnji napadi – še posebej tisti v neposredni bližini političnega in vojaškega vrha v Islamabadu – pomenijo nevarno stopnjevanje. Čeprav so se pretekli izbruhi nasilja po nekaj dneh umirili, analitiki opozarjajo, da bi tokratna eskalacija lahko sprožila širšo destabilizacijo regije.
