Vse od ruske invazije na Ukrajino se največje evropsko gospodarstvo, ki je zlasti v času gospodarske krize veljalo za motor Evrope, ohlaja. Zdi se, da se kljub naporom Scholzeve in Merzeve vlade Nemčija nikakor ne more pobrati – lani so zabeležili celo skrčenje gospodarstva. Pri tem je nenavadno, da se države evropskega juga, kot so Španija, Slovenija in druge, ki so med zadnjo krizo potrebovale največ pomoči, znajdejo veliko bolje. Kje je razlog, da se je sreča nekdanje gospodarske velesile obrnila, in kaj je bilo za nemško ekonomijo najbolj usodno?
Odklop jedrskih elektrarn
Po veliki jedrski nesreči v Fukušimi leta 2011 je med Nemci prišlo do velikega odpora proti rabi jedrske energije. Zagon so dobila zlasti zelena gibanja, ki so si za cilj postavila popolno opustitev jedrske energije, torej zaprtje vseh jedrskih reaktorjev. Gibanje je okrepilo tudi položaj nemških Zelenih, ki so na volitvah leta 2021 osvojili tretje mesto in postali druga največja vladna stranka. Eden izmed ciljev podnebne in energetske politike Scholzevega kabineta je tako postal popoln odklop od jedrske energije. Ideja ni bila nova. Prvi val zapiranja jedrskih elektrarn v Nemčiji se je začel že po letu 1990 – po nesreči v Černobilu. Žal nemški zeleni politiki za izvajanje lastnega volilnega programa niso izbrali najboljšega trenutka – država se je v letih 2021 in 2022 ravno začela pobirati po epidemiji. Stanje je še dodatno poslabšala ruska invazija na Ukrajino. Če do takojšnjega izklopa elektrarn ne bi prišlo, bi država verjetno lažje prenesla izgubo poceni energentov.
Konec dobave ruskega plina
S pričetkom ruske invazije na Ukrajino je Nemčija skupaj z EU proti Rusiji sprejela gospodarske sankcije. Ena izmed njih je bil tudi odklop od ruskega plina. Nemčija je po letu 1997 zgradila plinovod Severni tok (Nord Stream), ki jo je oskrboval s poceni ruskim plinom, nujnim za njeno težko industrijo. Skupaj z odklopom jedrske energije in manjšo proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov v zadnji zimi je prišlo do energetske krize, ki je ohromila nemške proizvajalce. Nemčija je izvozno usmerjeno gospodarstvo, zato je stabilna proizvodnja bistvenega pomena. Negativen vpliv na nemško gospodarstvo je imela tudi manjša konkurenčnost nemških produktov v primerjavi s kitajskimi ter povečanje protekcionizma.
Zakaj gre Sloveniji bolje?
Da bi bolje razumeli, zakaj sankcije EU proti Rusiji in s tem opustitev rabe ruskega plina Slovenije niso prizadele tako močno kot Nemčije, smo se obrnili na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Zapisali so, da je Slovenija uspešno nadomestila ruski plin z uvozom iz Alžirije in Azerbajdžana. Slovenija je imela možnost najti ustrezen ekvivalent, Nemčija pa zaradi povečanega zanašanja na Rusijo v zadnjem desetletju na to ni bila pripravljena. Nemčija je tudi vse stavila na šok terapijo – zaradi primanjkljaja energije je sklenila pospešeno razvijati obnovljive vire, a je bil manko prevelik.
Ceno so plačala podjetja, ki poganjajo nemško gospodarstvo, predvsem pa gospodinjstva.
Tako kot Nemčija si tudi Slovenija prizadeva za zeleni prehod, a se je naša država odločila za počasnejši pristop. Strategija se je izkazala za boljšo, saj bo postopno opuščanje fosilnih goriv pomenilo manjši šok za porabnike. Ministrstvo je poudarilo, da se Slovenija pripravlja na prehod na obnovljive vire energije, obenem pa državljanom pomaga z regulacijo cen energentov. Tako slovensko gospodarstvo ostaja v dobrem stanju – kupna moč ljudi ne kopni tako hitro kot v Nemčiji.
