Ali ste se kdaj vprašali, zakaj nekateri ljudje vsak evro skrbno pospravijo v nogavico, medtem ko drugi komaj čakajo na naslednji obisk trgovskega centra, tretji pa ob omembi varčevanja preprosto otrpnejo? Denar ni le papir in kovina, temveč je zrcalo naših najglobljih strahov, ambicij in vzorcev, ki smo jih pridobili v otroštvu. Psihologi ugotavljajo, da naš odnos do financ le redko temelji na matematični logiki, precej pogosteje pa na čustvih.
Kopičenje kot ščit pred negotovostjo
Za tiste, ki denar obsesivno kopičijo, finance predstavljajo predvsem varnost. Vsak evro na varčevalnem računu je zanje zid, ki jih loči od morebitne katastrofe. Psihološko gre pogosto za posameznike, ki so v preteklosti doživeli pomanjkanje ali pa varnost enačijo s samovrednostjo. Njihov izziv ni pomanjkanje denarja, temveč strah, da bi ga porabili za užitek, ne da bi ob tem čutili krivdo.
Brezskrbno trošenje za trenutno srečo
Na drugi strani so “zapravljivci”, ki v nakupovanju iščejo takojšnjo dopaminsko nagrado. Zanje je denar sredstvo za izražanje svobode, statusa ali preprosto orodje za mašenje čustvenih lukenj. Trošenje jim daje občutek moči in nadzora nad lastnim življenjem, vendar jih pogosto vodi v začaran krog dolgov in kratkotrajnega zadovoljstva.
Bežanje pred odgovornostjo
Nekateri pa od financ preprosto “bežijo”. Ne odpirajo pošte z računi, ne spremljajo stanja na kartici in se izogibajo pogovorom o proračunu. To izogibanje običajno izvira iz občutka nemoči ali prepričanja, da je denar “nečista” tema. Rezultat je pogosto finančni kaos, ki ga spremlja nenehen podzavestni stres. Razumevanje lastnega tipa osebnosti je prvi korak do tega, da denar neha upravljati vas in vi začnete upravljati njega.
