Z 1. julijem letos se bodo začele izvajati prve pravice iz Zakona o dolgotrajni oskrbi – in sicer pravica do oskrbe na domu, e-oskrbe ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. S 1. decembrom pa se jim bosta pridružili še pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji in do denarnega prejemka.
Kako bo izvajanje tega zakona potekalo v praksi, so na Maribor24.si preverili pri državnem sekretarju na Ministrstvu za solidarno prihodnost, dr. Luki Omladiču. Skupaj z Mojco Frelih z Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo se je udeležil strokovnega posveta o dolgotrajni oskrbi v Rušah.
Z 1. julijem bo dolgotrajna oskrba začela dejansko delovati. Kakšno je trenutno stanje, katere so pomanjkljivosti in kaj konkretno prinaša zakon?
Če govorimo o najbolj znani obliki dolgotrajne oskrbe, torej o oskrbi v domovih za starejše, trenutno celotno oskrbnino krijejo uporabniki sami. Višja kot je zahtevnost oskrbe, višji so tudi stroški – ti lahko dosežejo tudi 1500 evrov mesečno.
Po novem bodo upravičenci plačevali le stroške prehrane in bivanja (okoli 650–700 evrov), medtem ko bo socialna oskrba v celoti krita iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Učinek nove ureditve bo tako opazen že na januarskih računih.
Kaj pa tisti, ki ostajajo doma? Se tudi zanje financiranje storitev spremeni?
Da. Z 1. julijem se začne izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu. Gre za začetek obsežnega sistema, ki se bo uvajal postopno. Cilj je, da storitve, ki bodo na voljo osebam na domu, dolgoročno dosežejo raven oskrbe, ki jo danes nudijo domovi za starejše.
Hkrati se začne tudi obračunavanje obveznega prispevka?
Tako je. S 1. julijem bo uveden obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Gre za pomemben korak k univerzalnemu sistemu, podobnemu zdravstvenemu zavarovanju. Ta prispevek bo dolgoročno povečal varnost nas vseh, predvsem pa naših starejših.
Kako je z vstopnimi točkami, ki naj bi zaživele januarja?
Vstopne točke se trenutno vzpostavljajo na centrih za socialno delo. Opravljajo že prve naloge – med njimi je tudi ocenjevanje pravice do oskrbovalca družinskega člana, ki jo že koristi okoli 1500 ljudi. Obseg teh nalog se bo v letošnjem letu še bistveno povečal.
Kaj morajo v tem trenutku storiti ljudje, ki bodo potrebovali te storitve?
Za zdaj ničesar. Vlaganje vlog za uveljavljanje pravic se bo začelo junija prek centrov za socialno delo.
Imate oceno, koliko ljudi bo upravičenih?
Z ocenami smo previdni, vendar predvidevamo, da bo v prihodnjih letih dolgotrajno oskrbo, kot jo določa zakon, potrebovalo okoli 70.000 ljudi. Gre za postopen proces, ki bo zahteval širitev kapacitet, saj se družba demografsko spreminja – staramo se in potrebe po oskrbi bodo naraščale.
Ne gre torej le za domove za starejše, temveč tudi za oskrbo v domačem okolju?
Tako je. Danes velik del oskrbe poteka neformalno, znotraj družin. Novi sistem pa bo to dopolnil s formalno oskrbo, z mrežo storitev, ki se bo postopoma širila in okrepila.
Zakon določa razpon od 30 do 110 ur oskrbe mesečno, odvisno od potreb. Katere storitve bodo vključene?
Gre za celovit nabor storitev, od fizioterapije in delovne terapije do e-oskrbe, psihološke pomoči in socialne podpore. Namen je omogočiti uporabnikom, da čim dlje ostanejo aktivni in samostojni v domačem okolju.
E-oskrba je pogosto omenjena – kako deluje?
Gre za zapestnico z gumbom za pomoč, ki je povezana s klicnim centrom. Uporabnik jo pritisne ob padcu ali v stiski, center pa takoj ukrepa. E-oskrba je del dolgotrajne oskrbe in se lahko kombinira z drugimi storitvami. Za osebe, starejše od 80 let, bo pravica do e-oskrbe uveljavljena samodejno, razen če so že nastanjeni v domu za starejše.
Kako je urejena pravica do denarnega prejemka?
Ta je predvidena v dveh primerih: če čakate na sprejem v dom za starejše ali če se odločite, da storitev ne želite koristiti. V obeh primerih lahko prejmete denarni prejemek kot nadomestilo.
Bo dolgotrajna oskrba za uporabnike brezplačna?
Da, stroški oskrbe bodo kriti iz zavarovanja, kar je razlika v primerjavi z dosedanjo pomočjo na domu, ki jo delno financirajo občine, del pa doplačajo uporabniki.
Kako boste zagotovili dovolj kadra za izvajanje vseh teh storitev?
Sistem bomo gradili na obstoječih izvajalcih – domovih za starejše, zavodih za pomoč na domu. Novi sistem omogoča bolj stabilno financiranje in boljše delovne pogoje. A dolgoročno bomo morali poskrbeti tudi za večjo privlačnost teh poklicev, saj gre za pomembno, a trenutno slabo plačano delo.
Bodo prebivalci podeželja deležni enake oskrbe kot mestni?
Seveda. Dolgotrajna oskrba je pravica vseh državljanov. Res pa so stroški višji na oddaljenih območjih, zato to upoštevamo pri oblikovanju cen storitev. Namen je, da storitve dosežejo vsakogar.
Zavod Rast Ruše: pripravljeni na vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe
Zavod Rast Ruše, ki že zdaj skrbi za skoraj 500 uporabnikov, se bo julija vključil v izvajanje dolgotrajne oskrbe. Direktorica Irena Kukovec Stajan pojasnjuje, da bo s tem razširjen nabor storitev: dodane bodo fizioterapija in delovna terapija na domu, krepitev samostojnosti in zdravstvena oskrba.
Čeprav so še vedno odprta številna vprašanja in kadrovski izzivi, v zavodu ostajajo optimistični: »Programov ne bomo zmanjševali. Zavod bomo razvijali naprej, da bomo lahko odgovarjali na potrebe skupnosti,« zaključuje direktorica.
