Belgijska prestolnica Bruselj se že dalj časa sooča z naraščajočim valom nasilja, povezanega s trgovino z drogami. Leta 2024 je bilo zabeleženih 92 strelskih incidentov, v katerih je devet ljudi izgubilo življenje in 48 utrpelo poškodbe. Poleg tega so se pojavili tudi incidenti z granatami, povezani z boji med tolpami v pristanišču Antwerpen, ki velja za glavno evropsko točko uvoza kokaina.
V luči teh dogodkov zato zdaj belgijska vlada razmišlja o napotitvi vojske na ulice Bruslja. Minister za notranje zadeve Bernard Quintin je predlagal, da bi vojska sodelovala s policijo v mešanih patruljah, predvsem v občutljivih predelih, kot sta postaja podzemne železnice Clémenceau in četrt Peterbos v Anderlechtu. Obrambni minister Theo Francken je po poročanju tamkajšnjih medijev prav tako potrdil, da je pravni okvir za to že pripravljen in bo kmalu poslan v obravnavo ministrskemu svetu.
Pobuda ni minila brez kritik
Kljub vsemu so se pojavile tudi kritike. Frédéric De Gucht iz flamskih liberalcev Open VLD je opozoril, da bi morda morali najprej zagotoviti sredstva, ki jih je zahteval bruseljski tožilec Julien Moinil za izboljšanje varnosti v prestolnici, preden sprejmemo tako drastične ukrepe.
Predlog napotitve vojske je del širšega načrta za povečanje varnosti v večjih mestih, ki vključuje tudi okrepitev videonadzora in izboljšanje sodelovanja med različnimi varnostnimi službami. Vendar pa strokovnjaki po poročanju tujih medijev opozarjajo na potrebo po skrbnem ravnotežju med zagotavljanjem varnosti in spoštovanjem državljanskih pravic.
V ozadju teh prizadevanj sicer ostaja politična paraliza v regiji Bruselj, saj mu od volitev junija 2024 še vedno ni uspelo oblikovati vlade, kar dodatno zapleta usklajevanje ukrepov za izboljšanje varnosti v prestolnici.
