Washington/Abuja, 11. februarja
Združene države Amerike bodo v Nigerijo napotile 200 vojakov poroča STA. Za usposabljanje tamkajšnjih varnostnih sil, za boj proti džihadističnim skupinam. Odločitev prihaja v času okrepljenih varnostnih izzivov v tej najbolj poseljeni afriški državi ter ob hkratnih političnih napetostih glede razlage nasilja na severu države.
Na ameriškem afriškem poveljstvu (AFRICOM) so potrdili, da bo nova enota dopolnila že prisotno manjšo ameriško skupino v Nigeriji. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal naj bi vojaki prispeli v prihodnjih tednih. Njihova naloga pa bo usposabljanje, tehnično svetovanje ter pomoč pri koordinaciji operacij, ki vključujejo zračne napade in kopenske enote. Vojaški narednik Kevin Martin poroča:
“Moja naloga je, da vas čim bolj izurim.Vaša naloga je, da spravite nasportnike iz vaše države.”
Ameriški vojaki brez neposrednega sodelovanja v bojih
Tiskovni predstavnik nigerijske vojske, generalmajor Samaila Uba, je potrdil, da ameriški vojaki ne bodo sodelovali v neposrednih spopadih. Njihova vloga bo omejena na urjenje, tehnično podporo ter krepitev operativnih zmogljivosti nigerijskih sil.
Sodelovanje med državama se je okrepilo že decembra lani, ko so ameriška letala v okviru prve skupne operacije obstreljevala položaje Islamske države v severovzhodni zvezni državi Sokoto. V prihodnje naj bi ZDA zagotavljale tudi obveščevalne podatke za nigerijske zračne napade ter podprle procese nabave vojaške opreme.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth se je na omrežju X zahvalil nigerijski vladi za pomoč in sodelovanje in dodal:
“Prihaja še več … “
Spor glede opredelitve nasilja
Vojaško sodelovanje poteka vzporedno z diplomatskimi napetostmi. Washington že več mesecev izvaja pritisk na Abujo. Prevsem zaradi nasilja, ki ga ameriški predsednik Donald Trump označuje za genocid in sistematičen pregon kristjanov. Nigerijska vlada in večina neodvisnih analitikov takšno opredelitev zavračajo.
Po njihovih navedbah so napadi skrajnih skupin, kot sta Boko Haram in Islamska država v Zahodni Afriki, usmerjeni tako proti muslimanskim kot krščanskim civilistom. Trumpov svetovalec za arabske in afriške zadeve Massad Boulos je lani izjavil, da džihadisti v napadih »ubijejo več muslimanov kot kristjanov«, navaja AFP.
Dolgotrajen konflikt in razširjena varnostna kriza
Nigerija se z islamističnim uporom spopada že od leta 2009, predvsem na severovzhodu države. Poleg džihadističnih skupin pa oblasti v severozahodnih in osrednjih regijah bijejo še bitko z močno oboroženimi kriminalnimi tolpami. Te so v zadnjih letih okrepile napade na podeželske skupnosti, izvajale plenjenja in ugrabitve za odkupnino ter dodatno destabilizirale varnostne razmere.
Napotitev ameriških vojakov tako pomeni nadaljnjo internacionalizacijo varnostnega odziva na nigerijsko krizo, hkrati pa odpira vprašanja o dolgoročni strategiji stabilizacije regije in vlogi zunanjih sil v notranjih konfliktih zahodne Afrike.
“My job is to train you as much as I can. Your job is to fight the bad guys out of your country,”.
– Army Staff Sgt. Kevin Martin of the 10th Mountain Division
This won’t be America’s first rodeo training Nigerian troops. In 2018, a team of U.S soldiers provided tactics and… pic.twitter.com/5bUQ9hXy3N
— Defense News Nigeria (@DefenseNigeria) February 11, 2026
