UKC Maribor je koordinator mednarodnega raziskovalnega projekta Shield, katerega cilj je prispevati k zgodnjemu odkrivanju raka trebušne slinavke, ključnega za preživetje. Gre za razvoj presejalnega programa za zdrave posameznike z visokim tveganjem, pojasnjuje glavna raziskovalka Maja Ravnik.
Štiriletni projekt, ki se je začel maja, združuje 26 partnerjev iz 13 evropskih držav. To je prvi slovenski koordinator v okviru programa Horizon Europe – Cancer Mission. Generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis poudarja: “To je velik dosežek za klinični center in slovensko medicino.”
Cilji projekta
Projekt si do leta 2035 prizadeva povečati petletno preživetje bolnikov na 30 odstotkov. Namenjen je odkrivanju in testiranju zdravih posameznikov z večjim tveganjem, predvsem svojcev obolelih.
“Vključeni bodo posamezniki iz sedmih držav, ki bodo imeli genetsko obremenitev, ki pomeni visoko tveganje za razvoj raka na trebušni slinavki. Tem zdravim posameznikom bomo poleg rednega sledenja, ki je že sedaj na voljo, omogočili tudi dodatno testiranje oziroma analizo krvi, predvsem proteinov, kar bi nam pomagalo napovedovati, kdo je tisti posameznik, pri katerem je pričakovati razvoj raka,” pojasnjuje Maja Ravnik.
Nevarnost raka trebušne slinavke
Flis opozarja, da je ta rak “eden izmed najbolj zlohotnih rakov, kar jih poznamo.” Dodaja: “Ne poznamo prav dobro biologije rasti tega raka, ne poznamo prav dobro, zakaj je tako zlohoten, in mislimo, da lahko ta študija, ki jo po slovensko imenujemo Ščit, prinese veliko k razumevanju tega raka in potem seveda tudi k boljši prognozi za naše bolnike.”
Gre za smrtonosno obliko raka, ki se pogosto odkrije prepozno, zato ima manj kot 10 % bolnikov petletno preživetje. Projekt razvija inovativne diagnostične metode na osnovi imunoloških krvnih testov.
Fokus na visoko rizične skupine
Projekt se osredotoča na ljudi z genetsko nagnjenostjo in na novo diagnosticiranim diabetesom, kjer je možnost zgodnjega odkrivanja največja. Klinične študije bodo potekale v sedmih državah, tudi v Sloveniji.
“Za uspešno zdravljenje je bistvenega pomena, da odkrijemo rakaste spremembe, kar se da zgodaj v času razvoja bolezni. Pri raku trebušne slinavke je to še posebej pomembno. To je res izjemno smrten rak, praktično več kot 90 odstotkov ljudi umre zaradi te bolezni,” opozarja strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen.
NIJZ bo skrbel tudi za informiranje javnosti in vključevanje primarne zdravstvene ravni. Skupaj naj bi v projekt vključili vsaj 5000 posameznikov.
V Evropi je rak trebušne slinavke sicer tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi raka; leta 2020 je zahteval 132.134 življenj. Do leta 2030 naj bi postal drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v ZDA.
