Plačna reforma v javnem sektorju, ki bo v celoti uveljavljena do januarja 2028, že kaže prve “zmagovalce”. Po poročanju medija Siol in podatkih portala plač javnega sektorja so se najbolj povišale plače v visokem šolstvu in znanosti. V začetku novembra bodo tako javni uslužbenci prejeli drugo od šestih načrtovanih povišanj.
Povprečna plača se bo povečala za približno 12 odstotkov, kar za večino pomeni dodatnih 100 do 150 evrov bruto.
Reforma bo postopno uveljavljena do leta 2028, ko naj bi vsi zaposleni prejeli dogovorjene zneske. Po podatkih finančnega ministrstva izdatki za plače sicer že zdaj presegajo načrte; v prvih sedmih mesecih letošnjega leta so bile bruto plače višje za 353 milijonov evrov kot leto prej.
Največje povišice v znanosti in visokem šolstvu
Največji skok plač je po navedbah Siola doživela podskupina strokovnih sodelavcev v znanosti (laboranti, tehniki, knjižničarji, lektorji, …), kjer se je povprečna bruto plača zvišala kar za 33,6 odstotka, in sicer na 3.051 evrov. Ti zaposleni so pred reformo tudi najglasneje opozarjali na nizke dohodke.
Med večjimi dobitniki so tudi visokošolski učitelji, katerih povprečna bruto plača se je zvišala s 4.128 na 4.968 evrov, kar pomeni dobrih 20 odstotkov več.
Zdravniki še vedno na vrhu
Plače zdravnikov so se v povprečju povečale za okoli 11 odstotkov, kljub temu pa ostajajo najvišje v javnem sektorju. Po podatkih Siola je povprečna bruto plača v tej podskupini 5.646 evrov, pri čemer najvišje zneske še vedno poganjajo dodatki in nadure.
Najbolje plačani posameznik v javnem sektorju je bil julija zdravnik specialist na Onkološkem inštitutu, ki je ob dodatnih dejavnostih prejel 25.000 evrov bruto. Sledijo mu trije zdravniki iz trboveljske bolnišnice z od 20 do 22 tisoč evri.
Na lestvici 50 najbolje plačanih tako še naprej prevladujejo zdravniki, medtem ko drugih poklicev skoraj ni. Reforma je torej razmerja med najvišjimi plačami le utrdila; s tem da so zdaj zneski še nekoliko višji.
Za več informacij pobrskajte po Portalu plač JS.
