V Ženevi se je začel nov krog pogajanj o globalnem sporazumu za omejitev onesnaževanja s plastiko. Na pogovorih sodeluje več kot 160 držav, ki bodo skušale v desetih dneh doseči dogovor, ki bi pravno zavezoval države k ukrepanju v boju proti eni največjih okoljskih kriz. Pogajanja organizira Program ZN za okolje (Unep).
Sporazum, katerega oblikovanje so države podprle že leta 2022, še vedno ni sprejet. Zadnji krog decembra lani se je ustavil zaradi nasprotovanja držav proizvajalk nafte, med njimi Rusije in Savdske Arabije, ki si želijo manj omejitev pri proizvodnji plastike in več poudarka na recikliranju, poroča BBC.
Plastika: čudežni material ali ekološka nočna mora?
Plastika je v zadnjem stoletju postala vseprisotna. Po podatkih BBC je bilo leta 1950 proizvedenih dva milijona ton plastike, leta 2022 pa kar 475 milijonov ton. Skoraj 60 % vse plastike je namenjene enkratni uporabi, a dejansko se reciklira le okoli 10 %. Po poročanju AFP pa celo le 9 %, medtem ko skoraj polovica konča na odlagališčih, 17 % se jih sežge, 22 % pa konča v naravi.
Znanstveniki ocenjujejo, da v svetovnih oceanih plava že skoraj 200 bilijonov delcev plastike, kar bi se brez ukrepanja lahko potrojilo. Mikroplastika je bila najdena na najvišjih gorah, v najglobljih oceanih in tudi v skoraj vseh delih človeškega telesa.
Plastična grožnja zdravju
Po nedavni objavi v ugledni medicinski reviji The Lancet je onesnaževanje s plastiko “resna, naraščajoča in premalo priznana grožnja” za zdravje ljudi. Letni stroški, povezani z zdravstvenimi posledicami plastike, po ocenah presegajo 1500 milijard dolarjev. BBC dodaja, da plastika vsebuje več kot 16.000 različnih kemikalij, med katerimi so številne strupene in rakotvorne, a le četrtina jih je bila podrobneje raziskana. Med testiranimi jih je bilo 75 % označenih kot “zelo nevarnih”.
Najbolj izpostavljeni so delavci v neformalnem sektorju zbiranja odpadkov, ki so po ugotovitvah The Lancet izpostavljeni povečani verjetnosti za opekline, rakava obolenja in celo mrtvorojenost otrok.
Kaj si države želijo?
Skupina skoraj 100 držav si prizadeva za ambiciozen sporazum, ki bi vseboval:
- zmanjšanje proizvodnje plastike za enkratno uporabo,
- prepoved najbolj škodljivih kemikalij v plastiki,
- globalne smernice za oblikovanje plastičnih izdelkov,
- financiranje reciklaže in odstranjevanja odpadkov.
Kot poroča BBC, države proizvajalke nafte v teh točkah vidijo nevarnost za svoje prihodnje prihodke. Ker se v energetskem sektorju pričakuje upad povpraševanja po nafti, ostaja plastika ena zadnjih rastočih trgov za to industrijo.
Upanje ostaja
“Večina držav, s katerimi sem govorila, je v Ženevo prišla z jasnim ciljem, da dosežemo sporazum,” je dejala izvršna direktorica Unepa Inger Andersen, njene besede povzema AFP. Pogajanja spremlja tudi več kot 600 nevladnih organizacij. Pri Greenpeaceu opozarjajo, da je edina rešitev zmanjšanje proizvodnje plastike.
Kaj lahko naredimo sami?
Največji vir plastičnih odpadkov so embalaže za enkratno uporabo. BBC svetuje:
– uporabljajmo lastne posode in vrečke,
– izogibajmo se izdelkom, ki razpadajo v mikroplastiko (npr. žvečilni gumi, bleščice),
– kadar je mogoče, se odpovejmo vožnji z avtomobilom, saj več kot četrtina mikroplastike prihaja iz obrabe gum.
