Odbor DZ za zdravstvo predlaga DZ, da na izredni seji v četrtek ob ponovnem odločanju vnovič potrdi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter o konoplji za medicinske in znanstvene namene. Novo odločanje o zakonih sledi vetoma, ki ju je DS sprejel v torek. Za vnovično potrditev zakonov bo v DZ potrebnih 46 poslanskih glasov.
Da sta zakona ustrezna, je na odboru glasovalo deset članov, eden pa je bil proti.
V središču razprave pravica do dostojne smrti
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.
Vlagatelji predloga za veto po besedah prvopodpisanega Danijela Kastelica menijo, da bi se morali kot družba in posamezniki vprašati, ali je prav, da se postavimo na stran spodbujanja smrti namesto življenja. Meni, da je zakon prišel v DZ prezgodaj. Prej bi morali po njegovem prepričanju namreč nadgraditi paliativno oskrbo in mrežo hospic, hkrati pa bi moral zakon o dolgotrajni oskrbi zaživeti v polnosti.
Po mnenju Tereze Novak iz Svobode kot prvopodpisane pod danes obravnavani zakon pa odločitev DS kaže na pomanjkanje razumevanja do ljudi, ki neznosno trpijo in so že skoraj pred desetimi leti pozvali k ureditvi tega vprašanja. Zakon so po njenem pojasnilu pisali različni strokovnjaki, tudi strokovnjaki s področja medicine. O njegovi vsebini se je po njenem opozorilu govorilo že dolgo, tako da očitek o odsotnosti javne razprave zavrača.
Referendum kot argument in stališča opozicije
Nataša Sukič iz Levice je medtem spomnila, da zakon sledi lanskemu posvetovalnemu referendumu. Na njem so se volivci odločili, da je zakon, ki bi urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, treba imeti. Za je glasovalo 54,89 odstotka volivcev, proti pa 45,11 odstotka.
V NSi se po drugi strani, kot je povedala Iva Dimic, v celoti strinjajo s stališčem DS. Tako so denimo prepričani, da je trpljenje odvisno od vsakega posameznika in družbena norma ne more določiti, kaj je trpljenje in kaj ne. “Zakaj ljudje trpijo? Ker denimo ne pridejo pravočasno do zdravnika ali ni na voljo psihoterapije,” je opozorila. “Asistirani samomor je zelo zavržna rešitev,” je menila.
Sporen tudi zakon o konoplji
Med argumenti za sprejetje veta na zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene pa je svetnik Marko Staroveški navedel, da zakon ne bo zagotovil večje dostopnosti do medicinske konoplje in izdelkov ter da bo dostop do proizvodnje in prometa s konopljo za medicinske in znanstvene namene omogočen zelo ozkemu krogu nosilcev dejavnosti. V DS so kritični, da se bo pridelava vršila le v zaprtih prostorih.
Prav tako opozarjajo, da se iz možnosti pogodbene pridelave konoplje kot surovine, na primer za farmacevtsko industrijo, izključuje slovenske kmete, ki imajo dovoljenje za gojenje konoplje z do največ 0,3 odstotka THC. Kot menijo predlagatelji veta, je bil zakon sprejet kljub resnim strokovnim pomislekom in v nasprotju z voljo ljudstva, izraženo na lanskem referendumu.
Bolniki v središču razprave: zakon naj ne postane talec interesov
Poslanka Svobode Sara Žibrat je kot predstavnica predlagateljev zakona očitke zavrnila. Pozvala je, naj zakon, ki naslavlja potrebe bolnikov, ne postane zakon nekih drugih interesov.
Po njenih besedah se zakon ne dotika industrijske konoplje, je pa ministrica za kmetijstvo pripravljena prisluhniti kmetijskemu sektorju in je v predlogu novele zakona o kmetijstvu že predvidena poenostavitev pridobitve dovoljenja tako, da to ne bo več potrebno za vsako žetev. Kar zadeva mejo za industrijsko konopljo pri 0,3 THC, je ta določena s pravilnikom, ki ga lahko vlada hitro spremeni. Gojenje v zaprtih prostorih pa je predvideno, da se zagotovi nadzorovane pogoje in vse standarde, ki v farmaciji veljajo za zdravila rastlinskega izvora.
“Ni res, da nismo šli naproti bolnikom, da ta zakon ne pomaga bolnikom in ne spodbuja uporabe konoplje v medicini,” je poudarila. Kot revolucionarno novost je izpostavila rešitev, da bo lahko po novem zdravnik predpisal konopljo za katerokoli indikacijo. Strokovno odločitev prepuščajo zdravnikom, ker so le ti tisti, ki vedo komu in koliko konoplje predpisati.
Sukič je dodala, da je bila volja ljudi na referendumu jasno izražena. “Če smo vsaj približno humana družba, jaz ne vidim kakšni zadržki, razen mogoče kakšni poslovni interesi, bi lahko bili v ozadju, ki bi to preprečevali,” je menila.
STA
