Na današnjem zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve v Luxembourgu zunanji ministri članic EU razpravljajo o ruski agresiji na Ukrajino, razmerah na Bližnjem vzhodu ter o Zahodnem Balkanu.
Fajon poudarila pomen pomoči državam Zahodnega Balkana
Zunanja ministrica Tanja Fajon je pred zasedanjem poudarila pomen pomoči državam Zahodnega Balkana na poti v EU. Izrazila je zaskrbljenost nad razmerami v Bosni in Hercegovini, predvsem nad odcepitveno retoriko, ki škodi državi na poti v EU. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je obiskala Bosno in Hercegovino, kjer je obsodila dejanja, s katerimi vodstvo Republike Srbske po njenem mnenju spodkopava ozemeljsko celovitost in ustavni red države. Obenem je Fajon izrazila upanje, da bo še katera država na tej poti pospešila reforme in izpostavila, da si unija želi močno in stabilno Srbijo, v kateri vladajo zaostrene politične razmere. Od zrušenja nadstreška na novosadski železniški postaji novembra lani v Srbiji potekajo množični protesti, na katerih opozarjajo na sistemsko korupcijo, represijo ter omejevanje svobode medijev in vladavine prava v državi. Fajon prav tako pravi, da bi pogajanja pospešil tudi širitveni proces z uvedbo glasovanja s kvalificirano večino, katerega pobudnici sta Slovenija in Nemčija.
EU napovedala program podpore za Palestince
Evropska unija je napovedala tudi nov večletni program finančne podpore za Palestince v vrednosti 1,6 milijarde evrov, s katerim želi spodbuditi okrevanje in odpornost palestinskega prebivalstva na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi. EU bo vlagala v temeljno infrastrukturo, hkrati pa zagotavljala humanitarno pomoč in podporo beguncem, kot je izpostavila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Danes bo v Luxembourgu potekalo tudi prvo srečanju v okviru političnega dialoga med EU in Palestinsko upravo na visoki ravni, katerega se bodo udeležili zunanji ministri EU in palestinski premier Mohamad Mustafa.
Napovedani program podpore za obdobje od 2025 do 2027 temelji na treh stebrih, eden od teh je neposredna pomoč palestinskim oblastem v nepovratnih sredstvih v višini približno 620 milijonov evrov. 576 milijonov evrov nepovratnih sredstev bo namenjenih za spodbujanje gospodarskega okrevanja in odpornosti na Zahodnem bregu, v Gazi in Vzhodnem Jeruzalemu, EU pa bo s posojili Evropske investicijske banke v višini do 400 milijonov evrov podprla še financiranje palestinskega zasebnega sektorja. Poleg tega bo Evropska komisija vzpostavila platformo donatorjev Palestine, ki bo oblastem ponudila forum za predstavitev izvajanja svoje agende reform.
Dodatne sankcije zaradi kršenja človekovih pravic v Iranu
EU je razširila tudi seznam sankcioniranih zaradi hudega kršenja človekovih pravic v Iranu, vključno z arbitrarnimi pridržanji državljanov EU. Kot so zapisali, ostaja EU močno zaskrbljena zaradi arbitrarnih pridržanj posameznikov z državljanstvom EU s strani iranskim oblasti. Lani je močno poraslo število usmrtitev v Iranu, vključno z ženskami, pripadniki manjšin in enim evropskim državljanom. Zunanji ministri so na današnjem srečanju tako na seznam sankcioniranih zaradi kršenja človekovih pravic dodali sedem predstavnikov iranskih pravosodnih oblasti in dvema pravnima osebama. Doslej je EU tako zaradi kršenja človekovih pravic v Iranu uvedla sankcije proti 232 posameznikom in 44 pravnim osebam, za katere velja zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v EU, poleg tega pa jim je prepovedano zagotavljati finančna ali ekonomska sredstva.
