Slovenski besedni zaklad, tako kot besedišče večine svetovnih jezikov, vsebuje številne izposojenke, ki kažejo na zgodovinske stike z različnimi kulturno-jezikovnimi skupnostmi. Med najstarejšimi so besede, ki izvirajo iz jezika Gotov, nekoč vplivnega germanskega ljudstva, s katerim so predniki današnjih Slovanov stopili v stik pred več kot 1800 leti. Medtem ko so Goti skozi stoletja izginili iz zgodovinskega prizorišča, so sledi njihovega jezika ostale trdno usidrane v vsakodnevni slovenščini.
Izvor slovenskih besed
Ena najbolj prepoznavnih izposojenk je beseda cesar. Izvor sega v rimski imperij, kjer se je vladarski naslov, oblikovan po priimku Julija Cezarja (Caesar), v takratni latinščini izgovarjal kot kaisar. Goti so izraz prevzeli od Rimljanov, od njih pa so ga posvojili praslovani. Skozi glasovne spremembe – mehčanje glasu k v c ter prehod dvoglasnika ai v enoglasnik e – je nastala slovenska oblika cesar. V nekaterih drugih slovanskih jezikih se je beseda pozneje skrčila v obliko car, medtem ko iz istega germanskega korena izvira tudi sodobna nemška beseda Kaiser.
Podoben zgodovinski razvoj izkazuje beseda hlebec. V današnji slovenščini označuje okroglo obliko kruha, v več slovanskih jezikih pa pomeni kruh nasploh. Izraz izvira iz gotske besede hlaifs (oz. podstave hlaib-). Zanimivo je, da ima enak koren tudi staroangleški izraz hlafweard (varuh kruha), iz katerega se je razvila današnja angleška plemiška titula lord.
Omenjena dognanja in jezikoslovne analize izvirajo predvsem iz strokovnih del jezikoslovcev Mateja Šeklija (Pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini) ter Marka Snoja in Marca L. Greenberga (O jeziku slovenskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku). Ta dela podrobneje pojasnjujejo, kako so se besede prenašale med ljudstvi ter oblikovale naš današnji besedni zaklad.
Presenetljiv izvor besed steklo in tujec
Tudi za besede, ki delujejo izvorno domače, raziskave razkrijejo tuj izvor. Primer za to je beseda steklo. Medtem ko se v pogovornem jeziku pogosto pojavlja germanska izposojenka šajba, knjižna beseda steklo prav tako izvira iz gotščine. Slovanski predniki so jo prevzeli iz gotskega izraza stikls, ki je prvotno označoval kozarec ali skodelico.
Posebej zanimiva je etimološka povezava med slovensko besedo tujec in nemško besedo deutsch. Goti so z izrazom thiudo poimenovali ljudstvo, pripadnost ljudstvu pa z obliko thiudisko. Iz te je v stari visoki nemščini nastala beseda diutisc (danes deutsch), v zahodnem frankovskem jeziku pa theodisk, iz katere izhaja tudi italijanski izraz za Nemce (Tedesco). Slovani so gotsko besedo prevzeli kot tjudji. Pri prednikih Slovencev se je začetni tj- preoblikoval v t-, iz česar so skozi čas nastale sodobne besede tuj, tujec in tujina. V drugih slovanskih jezikih so se razvile sorodne oblike, kot so tuđ v srbohrvaščini, cudzy v poljščini ali cizi v češčini.
Številni drugi primeri v vsakdanji rabi
Seznam gotskih izposojenk v slovenščini se tu ne konča. Mednje sodijo tudi vsakdanji izrazi, kot so hiša (gotsko hus), hlev (hlaiw), osel (asilus) in kotel (katils), ter glagola kupovati (kaupon) in pokušati (kausjan). Iz gotske besede lekeis (zdravnik) izvirajo izrazi lekar, lek in lekarna, medtem ko glede besede cerkev (kiriko) med strokovnjaki obstajajo različne razlage o natančnem času in poti prevzema.
