Nestlé je eno največjih prehranskih podjetij na svetu. Njegovi izdelki so skoraj povsod, vse od čokolade KitKat in kave Nescafé do otroške hrane, ustekleničene vode in hrane za hišne ljubljenčke. Prav zaradi njegove velikosti pa so tudi posledice poslovnih odločitev podjetja precej večje. Desetletja kritik so Nestlé povezovala z agresivnim trženjem otroških formul, izčrpavanjem vodnih virov, otroškim delom v kakavovi industriji, krčenjem gozdov in plastičnim onesnaževanjem. Nekateri škandali segajo desetletja v preteklost, drugi pa podjetje spremljajo še danes.
Bojkot, ki se je začel zaradi otroške formule
Eden največjih in najbolj znanih Nestléjevih škandalov se je začel v 70. letih prejšnjega stoletja. Organizacije za javno zdravje so podjetju očitale agresivno promocijo mlečnih formul v državah v razvoju, kjer številne družine niso imele dostopa do varne pitne vode, sterilizacijske opreme ali dovolj denarja za varno pripravo formule.
Leta 1977 je bil v ZDA sprožen bojkot Nestléjevih izdelkov. Tudi samo podjetje priznava, da je bil bojkot posledica kritik glede trženja otroških formul. Ocnjeno je bilo, da naj bi bili povezani s smrtjo 10,9 miljona dojenčkov.
Problem ni bil v samem obstoju mlečne formule. Formula je lahko nujna in življenjsko pomembna za otroke, ki ne morejo biti dojeni. Problem je nastal pri načinu, na katerega se je izdelek promoviral in uporabljal v okoljih, kjer pogoji za njegovo varno pripravo niso bili zagotovljeni. Če se formula pripravi z onesnaženo vodo ali v nehigienskih pogojih, lahko dojenček zaužije nevarne mikroorganizme. WHO zato že desetletja opozarja, da je nepravilno trženje nadomestkov materinega mleka povezano z neustreznimi praksami hranjenja in večjim tveganjem za bolezni in umrljivost dojenčkov.
WHO je zaradi problema uvedla mednarodni kodeks
Leta 1981 je Svetovna zdravstvena organizacija sprejela Mednarodni kodeks trženja nadomestkov materinega mleka. Za njegovo sprejetje je glasovalo 118 držav. Kodeks je nastal prav zaradi skrbi zaradi komercialnega pritiska industrije otroške hrane in njegovih posledic za dojenje in zdravje otrok.
Toda problem ni izginil.
WHO in UNICEF sta leta 2022 objavila obsežno raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 8500 nosečnic in mater ter več kot 300 zdravstvenih delavcev iz osmih držav. Več kot polovica anketiranih staršev oziroma nosečnic – 51 odstotkov – je povedala, da so bile izpostavljene trženju mlečnih formul. Raziskovalci so opisali uporabo spletnega ciljanja, promocijskih ponudb, brezplačnih izdelkov, svetovalnih mrež in vplivanja na zdravstvene delavce.
WHO je leta 2026 ponovno opozorila, da neustrezno trženje nadomestkov materinega mleka ostaja pomemben javnozdravstveni problem.
Kaj pa 10 milijonov mrtvih otrok?
Raziskava ekonomistov J. K. Anttila-Hughesa in soavtorjev je preučevala posledice Nestléjevega vstopa na trge držav z nizkimi in srednjimi dohodki. Avtorji so ocenili, da je bilo v obdobju 1960–2015 zaradi učinka Nestléjevega vstopa na trge otroške formule približno 10,9 milijona presežnih smrti dojenčkov. V vrhuncu kontroverze leta 1981 so ocenili približno 212.000 dodatnih smrti dojenčkov na leto med materami brez dostopa do čiste vode.
To je ena najbolj pretresljivih številk, povezanih z Nestléjem, vendar je pomembno poudariti: 10,9 milijona ni uradno število otrok, za katere bi bilo mogoče posamezno dokazati, da jih je ubil Nestlé. Gre za statistično oziroma modelirano oceno presežne umrljivosti, povezane z vstopom formule na te trge.
Voda: ko naravni vir postane poslovni model
Druga velika kritika Nestléja je povezana z vodo. Nestlé Waters je desetletja črpal podtalnico in izvirsko vodo ter jo prodajal v plastenkah. Kritiki podjetju očitajo, da zasebna družba pridobiva naravni vir, ki bi moral biti dostopen lokalnemu prebivalstvu, nato pa ga prodaja nazaj potrošnikom.
V nekaterih območjih so se lokalne skupnosti upirale Nestléjevemu črpanju vode. Kritike so se pojavljale v ZDA, Kanadi in Evropi, kjer so prebivalci opozarjali na vpliv črpanja na lokalne vodne vire.
Toda danes je zgodba še bolj problematična.
Francoski škandal: plastika pod zemljo in onesnažena voda
Leta 2026 se je Nestlé Waters v Franciji znašel pred kazenskim sodiščem zaradi očitkov o nezakonitem odlaganju ogromnih količin plastičnih odpadkov v okolici svojih vodnih obratov. Preiskovalci so identificirali devet odlagališč, na katerih naj bi bilo skupno več kot 302.000 kubičnih metrov plastičnih odpadkov – količina, primerljiva s približno 120 olimpijskimi bazeni.
Še bolj zaskrbljujoče so bile meritve mikroplastike.
Francoski preiskovalci so v enem izmed vodnjakov v bližini izvirov Hépar izmerili 47.243 delcev mikroplastike na liter. Preiskovalci so ugotovljeno koncentracijo primerjali z bistveno nižjimi koncentracijami v Seni. Nestlé navedbe izpodbija in zatrjuje, da analize akreditiranih laboratorijev ne potrjujejo hipoteze o takšnem onesnaženju njegovih črpališč. Podjetje prav tako trdi, da so bili nekateri odpadki zapuščina iz preteklosti.
Vendar je pomemben še en podatek: po navedbah francoske preiskave so predstavniki Nestléja za odlagališča vedeli že leta 2014, oblasti pa so bile o njih obveščene šele leta 2021.
Primer zato ni več zgolj vprašanje plastenk. Gre za vprašanje odgovornosti podjetja do vodnih virov in lokalnega okolja.
Plastika: Nestlé med največjimi svetovnimi onesnaževalci
Če je ena plastenka skoraj nevidna, jih je na milijone.
Nestlé proizvaja ogromne količine izdelkov v embalaži za enkratno uporabo. Prav zato se njegovo ime redno pojavlja v raziskavah plastičnega onesnaževanja. Organizacija Break Free From Plastic je v svojem globalnem brand auditu za leto 2023 analizirala 537.719 kosov plastičnih odpadkov, ki so jih prostovoljci zbrali v 41 državah.
Nestlé je bil uvrščen med tri največje svetovne korporativne plastične onesnaževalce, za Coca-Colo in pred Unileverjem. Pomembno je razumeti, kaj takšna lestvica pomeni. Ne pomeni, da je mogoče vsak kos plastike v oceanih neposredno pripisati Nestléju. Brand audit temelji na kosih odpadne embalaže, ki so jih prostovoljci našli in identificirali.
Toda rezultat vseeno kaže na širši problem: multinacionalke prodajajo ogromne količine izdelkov v embalaži, ki ima življenjsko dobo nekaj minut ali ur, medtem ko lahko material v okolju vztraja desetletja ali stoletja. Razgrajevanje plastike ustvarja mikroplastiko, ki se pojavlja v prehranjevalnih verigah in vodnih ekosistemih.
Otroško delo: čokolada ima temnejšo stran
Nestlé je eden največjih kupcev kakava na svetu. Velik del svetovnega kakava prihaja iz Zahodne Afrike, predvsem iz Slonokoščene obale in Gane.
Prav tam je otroško delo v kakavovi industriji dolgoletni sistemski problem. To ne pomeni, da je mogoče vsakega otroka, ki dela na kakavovi plantaži, neposredno označiti za »Nestléjevega otroškega delavca«. Nestlé večino kakava pridobiva prek kompleksne dobavne verige, v kateri sodelujejo številni posredniki, zadruge in kmetje.
Multinacionalka ima ogromno ekonomsko moč, medtem ko je posamezni mali kmet na drugem koncu dobavne verige pogosto v izjemno šibkem položaju. Nestlé danes priznava tveganje otroškega dela v svoji dobavni verigi in ima vzpostavljen sistem Child Labor Monitoring and Remediation System (CLMRS). Po lastnih podatkih je bilo leta 2024 v sistem vključenih 123.953 gospodinjstev, 96.580 otrok pa je bilo deležnih preventivnih ali sanacijskih ukrepov.
Če podjetje že več kot desetletje potrebuje obsežen sistem za prepoznavanje in odpravljanje otroškega dela, kako globoko je problem v resnici vpet v njegovo dobavno verigo?
Tudi Mednarodna organizacija dela še leta 2026 opozarja na potrebo po preprečevanju otroškega dela v kakavovih dobavnih verigah na Slonokoščeni obali. Problem torej ni izginil.
Gozdovi: številka 30 milijonov dreves je vprašljiva, problem pa ni
Na družbenih omrežjih se pogosto pojavlja trditev, da je Nestlé zaradi svojih dobavnih verig posekal več deset milijonov dreves, pogosto se omenja številka 30 milijonov. Za to konkretno številko ni mogoče najti dovolj zanesljivega vira, zato je ni korektno predstavljati kot preverjeno dejstvo.
To pa ne pomeni, da Nestlé ni bil povezan s problemom krčenja gozdov.
Leta 2010 je Greenpeace objavil odmevno preiskavo, ki je Nestlé povezala z dobavo palmovega olja iz indonezijskih območij, kjer so se krčili deževni gozdovi in šotišča. Greenpeace je posebej izpostavil dobavitelja Sinar Mas in uporabo palmovega olja v izdelkih, med drugim v KitKatu. Kampanja je bila tako uspešna, da je Nestlé leta 2010 sprejel politiko, s katero je obljubil izločanje dobaviteljev, povezanih z uničevanjem gozdov.
Toda problem dobavnih verig je širši od ene multinacionalke.
Leta 2018 je Greenpeace opozoril, da so dobavitelji palmovega olja, ki so oskrbovali tudi Nestlé, PepsiCo, Mars in Unilever, povezani z obsežnim krčenjem gozdov v Indoneziji. V enem primeru je analiza satelitskih posnetkov pokazala približno 4.000 hektarjev posekanega deževnega gozda na območju Papue med letoma 2015 in 2017.
Zato je bolj pošteno reči:
Nestlé ima dokazano zgodovino povezav z dobavnimi verigami, ki so bile povezane s krčenjem tropskih gozdov – ni pa mogoče pošteno trditi, da je podjetje samo »posekalo 30 milijonov dreves«, če za to številko ni preverljivega vira.
Ali je Nestlé danes drugačen?
Nestlé je po desetletjih kritik uvedel številne politike na področju gozdov, otroškega dela, embalaže in trajnostne proizvodnje. Podjetje danes navaja, da ocenjuje tveganja krčenja gozdov v svojih ključnih dobavnih verigah. V okviru Nestlé Cocoa Plan je bilo leta 2024 skoraj 89 odstotkov kakava pridobljenega prek tega sistema, podjetje pa sodeluje tudi z organizacijami, kot sta Rainforest Alliance in International Cocoa Initiative.
Nestlé je prav tako začel številne programe pogozdovanja. Leta 2025 je Reuters poročal o projektih v Braziliji, v okviru katerih naj bi bilo skupaj posajenih oziroma obnovljenih območij z okoli 11 milijoni dreves.
Zakaj torej ljudje bojkotirajo Nestlé danes?
Nestlé je postal tarča bojkotov zaradi kumulativnega učinka.
Za nekatere potrošnike je dovolj že zgodovina agresivnega trženja otroških formul. Za druge je problem privatizacija in komercializacija vode. Tretji izpostavljajo plastiko, četrti otroško delo, peti krčenje gozdov.
In prav zato je Nestlé eden najbolj prepoznavnih simbolov problema, ki ga imajo ljudje z multinacionalkami:
podjetje je lahko zakonito, ogromno, dobičkonosno in hkrati povzroča posledice, ki jih potrošnik na polici trgovine ne vidi.
Ko nekdo kupi KitKat, ne vidi dobavne verige kakava, ali plastike in dreves, ki so bila posekana.
Največji problem ni ena čokoladica
Nestlé je predstavnik globalnega sistema, v katerem imajo multinacionalke dostop do kapitala, dobavnih verig, pravnih ekip, političnega vpliva in globalnega trženja, medtem ko so posledice njihovega poslovanja pogosto razpršene med milijone ljudi.
Nestlé danes ni več podjetje iz 1970-ih. Nekatere prakse so se spremenile, uvedene so bile nove politike in podjetje vlaga milijarde v trajnostne programe. Toda problem otroškega dela ni izginil. Krčenje gozdov v dobavnih verigah ostaja svetovni problem. Plastika ostaja eden največjih okoljskih izzivov. In leta 2026 se Nestlé Waters v Franciji še vedno sooča z zelo resnimi okoljskimi očitki in sodnim postopkom.
In prav zato njegovo ime vedno znova pride na seznam podjetij, ki jih del potrošnikov ne želi več financirati.
