Zaradi višanja cen stanovanj je vse več mladih primoranih ostati pri starših, dokler se finančno niso sposobni osamosvojiti.

V Sloveniji se vse manj parov odloča za otroke, vedno več pa je tudi takšnih, ki si otrokov sploh ne želijo. Posledično je mladih vedno manj, v Slovenij je tako v letu 2024 bilo 15 % takih, ki so stari med 15 in 29 let.

Po podatkih SURSA je delež mladih v Sloveniji iz leta v leto nižji.  Med mladimi (15–24 let) v Sloveniji je bila lani stopnja delovne aktivnosti 32,6-odstotna, kar je bilo nekoliko pod povprečjem EU (35,2 %).

60 % mladih še vedno pri starših

Podatki SURS-a za leto 2023 navajajo, da se mladi v Sloveniji od staršev odselijo pri povprečno 29,1 leta. Pri višji starosti so se od staršev odselili le v šestih državah Evropske Unije. Najvišja povprečna starost ob odselitvi mladih je bila na Hrvaškem, ta je znašala 31,8 leta, najnižja na Finskem – 21,4 leta, medtem ko je povprečje EU znašalo 26,3 leta.

V Sloveniji je leta 2023 s starši živelo 60,4 % mladih (18–34 let). To je bilo za 44,1 odstotne točke več kot na Finskem (16,3 %), po drugi strani pa za 16,5 odstotne točke manj kot na Hrvaškem (76,9 %). V EU je s starši živelo povprečno 49,6 %.

Delež prebivajočih v lastniških stanovanjih najmanjši med mladimi

Kot so navedli na spletni strani SURSA, je leta 2021 82,8 % prebivalcev Slovenije živelo v lastniških, 7,7 % v najemnih in 9,5 % v uporabniških stanovanjih. V slednjih nihče od stanovalcev ni niti lastnik niti najemnik; stanovanje je lahko npr. v lasti sorodnikov, prijateljev ipd.

Delež prebivalcev, živečih v lastniških stanovanjih, je bil največji med starejšimi (70 let ali več), znašal je 89,5 %, najmanjši pa med mladimi v starostni skupini 20–29 let (74,6 %), saj je večji delež kot pri preostalih skupinah prebivalcev živel v uporabniških (14,7 %) in najemnih stanovanjih (10,7 %).

Cenovna (ne)dostopnost

Izr. prof. dr. Rudi Klajnšek v raziskavi z naslovom Ekonomske realnosti slovenske mladine – Od prekarnosti in brezposelnosti do stanovanjske stiske in zavračanja odprtih meja ugotavlja, da se mladi, tako v Sloveniji kot v EU, soočajo s problematiko glede cenovno dostopnih stanovanj, kar bi lahko pripisali hitri rasti cen na stanovanjskem trgu in dejstvu, da gospodarska rast ni bistveno izboljšala finančnega položaja spodnje polovice prebivalstva. Posledično se to izraža v povečani zaskrbljenosti glede stanovanj, kar je prav tako povezano z višjimi stopnjami stresa.

55,5 % slovenskih mladih izraža strah glede stanovanjske problematike

Pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj, naraščajoči stanovanjski stroški in stanovanjska nestabilnost/negotovost, so nenazadnje povezani s slabšim duševnih zdravjem, ugotavlja Klajnšek.

V obdobju med leti 2010-2021 se je realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca v EU povečal za 12 %, medtem ko so se najemnine povečale za 16 %, cene stanovanj pa za kar 42 %. Ta trend se je nadaljeval tudi leta 2022. Nadalje je Statistični urad Republike Slovenije (SURS, 2024) poročal, da so se cene nepremičnin od leta 2015 do leta 2023 povečale za več kot 86 %. Zato ni presenetljivo, da se delež slovenskih mladih, ki izražajo strah pred stanovanjsko problematiko, vztrajno povečuje.

Medtem ko so se dohodki spodnje polovice prebivalstva v obdobju med letoma 2015-2023 povečali za približno 24 %, so se cene nepremičnin povečale za 86 %. Poleg tega so mladi leta 2024 izrazili slabši finančni položaj njihovega gospodinjstva kot leta 2018.

Če povzamemo, bi lahko rekli, da »povprečna« slovenska družina izgublja boj v zvezi s cenami stanovanj, kar neposredno in posredno vpliva na zmožnost mladih, da rešijo svoj stanovanjski problem, zaključuje Klajnšek.

Demografske posledice

Cenovna dostopnost stanovanj med mladimi postaja ovira pri doseganju določenih mejnikov, med katerimi je tudi rojevanje otrok.

Podatki SURSA za leto 2024  navajajo, da se je število rojenih ponovno zmanjšalo: lani se je rodilo 16.875 otrok, najmanj doslej in 0,7 % manj kot leto prej. Povprečna starost mater je bila 31,1 leta, tistih, ki so rodile prvič, pa 29,6 leta. To lahko povežemo z zgoraj navedenim dejstvom, da je povprečna starost mladih, ko se odselijo od doma, 29,1 let.

Celotna stopnja rodnosti je v letu 2024 znašala 1,52. V zadnjih letih večji delež mater rojeva pri višji starosti in rodi manj otrok. Medtem ko so pred 40 leti največ otrok rojevale matere v starostni skupini 20–25 let, so v letu 2024 sorazmerno največ otrok rodile matere, stare 29–31 let. Naravni prirast je v Sloveniji negativen od leta 2017. Od takrat namreč vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi.