V noči s 3. na 4. avgust 2023 je Slovenijo zajela najhujša naravna nesreča v njeni zgodovini. Močno deževje je povzročilo rekordne pretoke rek in hudourniških potokov, ki so zalivali in odnašali domove, podirali mostove, sprožali plazove in odrezali številne kraje od sveta.
Najhuje je bilo na Koroškem, v Savinjski dolini, na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. V ujmi je umrlo sedem ljudi, skoraj 650 jih je bilo razseljenih, porušenih pa skoraj 40 domov.
“Ko pomislimo za nazaj, ko je bil ob petih zjutraj sprožen alarm za splošno nevarnost, je bilo kaotično, kritično,” se je za medij 24ur spomnil poveljnik PGD Prevalje Matic Hip.
Skupna ocenjena škoda je dosegla tri milijarde evrov, država pa je za obnovo doslej namenila 1,181 milijarde, do leta 2028 pa je predvidenih še dodatnih 2,5 milijarde evrov.
Solidarnost ljudi in prvi ukrepi
Že takoj po ujmi so stekla intervencijska dela, pri čemer so ključno vlogo odigrale lokalne skupnosti, gasilci, vojaki, prostovoljci in številni prebivalci. Pomoč je prihajala tudi iz tujine. V Dravogradu so bile denimo vse tri cestne povezave prekinjene, pomoč pa je bila možna le s helikopterji. Tamkajšnji župan Tone Preksavec se za omenjeni medij spominja, da so ljudje takrat pokazali neverjetno povezanost:
“Enotnost, povezanost in pripravljenost pomagati sočloveku, ki se je pokazala takrat, ti daje upanje, da če se to še kdaj ponovi, ne bomo sami.”
Do danes je bilo v občini Dravograd za sanacijo lokalnih cest porabljenih 14 milijonov evrov, za dokončanje vseh del pa bodo potrebovali še enkrat toliko.
Obnova po ujmi: od intervencij do dolgoročne odpornosti
Obnova se danes ne osredotoča več le na začasne rešitve, temveč na trajne ukrepe, ki bodo vzdržali podobne ujme v prihodnosti. “To niso več stoletne vode, zdaj govorimo o ekstremih z 250 do 300 litri dežja na kvadratni meter,” je za Dnevnik opozoril minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Po njegovih besedah so obseg del podeseterili, dnevno je bilo v vodotokih tudi do 1000 strojev in 1500 delavcev. “Danes smo približno že na 40 odstotkih opravljenega dela, kar je izjemen rezultat,” je dodal.
Minister je ob obletnici še poudaril: “Narava je pokazala v največjih ekstremih svojo moč, vendar nas je na koncu koncev tudi opozorila, da so podnebne spremembe tukaj, niso neka prihodnost.”
Do zdaj je bilo za več kot 340 nevarnih domov izdanih sklepov o odstranitvi. Večina prizadetih se je odločila za izplačilo odškodnin in gradnjo novih domov, občine pa so sprejele prostorske akte za gradnjo na varnejših območjih.
Zmogljivost sistema in opozorila s terena
Občine opozarjajo na zapletene birokratske postopke in počasno potrjevanje projektov. Minister Novak priznava, da sistem deluje na robu zmogljivosti: “To je zdaj maksimum, ki ga zmoremo, kolegi so pravilno ocenili, da smo na zgornji zmogljivosti kapacitet, ki jih imamo, bodisi projektantskih, inženirskih in vseh ostalih.” Ob tem pa dodaja: “Zdaj ne bomo delali začasnih rešitev, zdaj moramo narediti rešitve, ki so resen izziv, to je, da so odporne proti podnebnim spremembam.”
Posebno skrb še vedno vzbuja okoljska varnost. Prebivalci Mežice opozarjajo na posledice preteklega rudarjenja:
“Imamo izsledke analiz in imamo trikrat, najmanj trikrat, presežene kritične vrednosti cinka, svinca, kadmija in to strašno negativno vpliva na naša življenja in na otroke,” je, kot prenaša Dnevnik, opozoril eden od prebivalcev.
Minister odgovarja: “Ta plaz se spremlja in je med prioritetami. Takoj ko bodo meritve in prvi ukrepi na njem delani, bo tudi dokončen odgovor, ali se bo odstranil ali pa se bo delno zadržal ali karkoli drugega.”
Naprej s skupnimi močmi
Čeprav pot do popolne obnove ostaja zahtevna in dolga, odgovorni verjamejo v uspeh. V Dravogradu, kjer so, kot že omenjeno, za obnovo lokalnih cest že porabili 14 milijonov evrov, se življenje vrača v stare tirnice. “Več deset kilometrov cest smo sanirali, zgradili številne podporne zidove, mostove, tudi tistega, ki ga je odnesla reka Mislinja,” poudarja župan Preksavec.
Minister Novak pa ob tem zaključuje: “Držimo pesti vsi skupaj, pojdimo naprej, skupaj smo močni in mislim, da je to največji uspeh vseh nas, da postajamo trdnejši in odpornejši na podnebne spremembe kot kdaj koli prej.”
