Znanost ne pušča veliko prostora za dvome: otroci, ki so bili izpostavljeni pesticidom bodisi v maternici bodisi v drugih kritičnih obdobjih, imajo lahko nižji inteligenčni kvocient, prirojene okvare in razvojne zamude, soočajo se tudi z večjim tveganjem za motnje avtističnega spektra, ADHD in raka.

So besede znanstvene organizacije PAN, ki se ukvarja s kampanjami o pesticidih. Dejstvo namreč je, da pesticidi in druge strupene kemikalije spodkopavajo zdravje naših otrok, ki so bolj dovzetni za zdravju škodljive kemikalije kot odrasli.

Kaj so pesticidi?

Pesticidi so snovi ali mešanice snovi, namenjene za nadzorovanje ali uničevanje škodljivih organizmov. Pod škodljive organizme sodijo prenašalci bolezni rastlin, živali in ljudi ter neželene vrste rastlin ali živali, ki povzročajo škodo. Uporabljajo se na različnih področjih, največ v kmetijstvu, pa tudi v drugih panogah, kot so lesna industrija, gradbeništvo, promet … predvsem za zaščito rastlin in različnih materialov. Pesticidi prinašajo kmetom ogromno koristi – vendar so v zadnjih letih znanstveniki ugotovili, da niso povsem nedolžni, saj za seboj prinašajo tudi veliko negativnih posledic.

Že samo ime pesticid nam pove vse o njegovi učinkovitosti: v latinščini beseda »pestis« pomeni kuga, »cid« oz. »cidium« pa umoriti ali ubijati. Vse več literature pa raziskuje tudi možne povezave pesticidov z nevrološkimi razvojnimi motnjami, ki se začnejo zgodaj v otrokovem razvoju. Danes so predvsem v kmetijstvu, kjer se uporabljajo zlasti za pridelavo hrane, nepogrešljivi. Uporabljajo se za proizvodnjo hrane, ki je tako rastlinskega kot živalskega izvora, na nekaterih področjih pa omogočajo tudi boljšo kakovost hrane, vendar…

Se zavedamo, kakšen vpliv imajo na otroke?

Povečana možnost nastanka ADHD in avtizma

Obstaja znanstvena podlaga za biološko verjetnost povezave med ADHD in izpostavljenostjo pesticidom pri ljudeh. Mednarodna fundacija za pediatrične raziskave je leta 2019 objavila članek Izpostavljenost otrok nizkim koncentracijam pesticidov in povezave z avtizmom in ADHD, kjer so ugotovili, da je izpostavljenost pesticidom v ravneh, ki ne povzročajo akutne toksičnosti, lahko eden izmed faktorskih vzrokov za ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo) in avtizem.

Okoljske kemikalije imajo biološko vlogo pri nastanku nevrokognitivnih motenj. Več močnih epidemioloških in laboratorijskih študij je pokazalo, da so pesticidi povezani z različnimi nevrološkimi učinki (kamor sodijo razne živčne bolezni).

Do podobnih rezultatov so prišli tudi v študiji Izpostavljenost pesticidom in nevrološki razvoj otrok, kjer so ugotovili, da lahko že nizke ravni izpostavljenosti pesticidom vplivajo na nevrološki in vedenjski razvoj majhnih otrok. Dokazi namreč kažejo na povezavo med pesticidi in psihomotoričnim ter duševnim razvojem ter motnjo pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti.

Nastanek raka

Podatki Nacionalnega inštitut za rak kažejo, da je rak je drugi najpogostejši vzrok smrti med ameriškimi otroki, starimi od enega do 14 let. Nedavne študije prav tako razkrivajo, da so najpogostejše vrste rakov, ki se razvijejo v otroštvu, kot so npr. z levkemija, možganski tumorji in nevroblastomom povezane z izpostavljenostjo pesticidom. Študija, objavljena v reviji Environmental Health Perspectives, je povezala tudi izpostavljenost staršev pesticidom in večjo možnost kostnega raka pri otrocih.

Kje pride otrok v stik s pesticidi?

Otrok lahko pesticide zaužije že v maternici. Ko je zarodek v določenih obdobjih izpostavljen določenim kemikalijam – ko se možgani gradijo ali ko se oblikujejo organi – se lahko običajen razvojni proces poruši, kar ima včasih nepopravljive posledice. Če se pesticidi uporabljajo na domačih vrtovih, kjer dojenček ali malček raziskuje svet, je izpostavljenost skoraj neizogibna. Uporaba strupenih kemikalij za zatiranje škodljivcev v šolah in na igriščih lahko ogroža varnost šolskega okolja za rastoče otroke.

Skratka, otroci vsrkavajo večjo količino pesticidov v času, ko se njihova telesa še razvijajo in so zato najmanj opremljena za samoobrambo. Podeželski otroci so še posebej ogroženi, saj se lahko soočijo s pesticidi, ki se z bližnjih kmetijskih polj prenašajo v njihove domove ali na šolska zemljišča – ali pa onesnažujejo vodo, ki jo pijejo vsak dan.

Kakšno je stanje v Sloveniji?

V Sloveniji je bilo leta 2023 prodanih 718.348 kg pesticidov – kar je sicer za 15,2 % manj kot v letu pred tem. Spodnja slika prikazuje vsebnost vsote pesticidov v podzemni vodi v letu 2015. Takoj opazimo, da je njihova prisotnost najbolj izrazita v Murski  in Dravski dolini, kar je posledica razširjene kmetijske dejavnosti v regijah.

Kljub temu da takoj po zaužitju hrane obremenjene s pesticidi ne vidimo negativnih učinkov na naše zdravje, pa lahko daljša izpostavljenost ostankom pesticidov škodljivo vpliva na zdravje in povzroča razne bolezni in deformacije, od raka do hormonskih motenj. Posledice se lahko razkrijejo šele čez leta.

Na splošno se vsebnost pesticidov v podzemni vodi znižuje. V ravninskih predelih Slovenije (Dravska in Murska kotlina), za katere je značilna intenzivna kmetijska dejavnost, nekateri pesticidi, predvsem fitofarmacevtska sredstva, še vedno presegajo standard kakovosti. Opažamo tudi posamezna točkovna onesnaženja, ki pa so pogosto posledica nestrokovne rabe fitofarmacevtskih sredstev, so zapisali na ARSU.