V kabinetu predsednika vlade zapis podjetnika Aleša Štrancarja, ki je premierja Roberta Goloba primerjal z diktatorjem Benitom Mussolinijem, razumejo kot poziv k likvidaciji. Policija meni, da bi v tem primeru, kjer gre med drugim za žaljive zapise, lahko obstajali elementi kaznivih dejanj, so zapisali za STA.
Direktor ajdovskega biofarmacevtskega podjetja Sartorius BIA Separations in družbenik podjetja Mediainvest, ki izdaja tednik Domovina, Aleš Štrancar je v petek na omrežju X objavil zapis, v katerem je Goloba primerjal z Mussolinijem, ob tem pa spomnil, da so fašista Mussolinija leta 1945 obesili.
Resna grožnja za varnost?
“Predsednik vlade je zgrožen in osebno prizadet nad zapisom, v katerem se njemu in njegovi partnerki grozi z javnim linčem, in to z besedami, ki jih ni mogoče razumeti drugače kot pozivanje k likvidaciji,” so za medije zapisali v kabinetu predsednika vlade.
Menijo, da lahko takšen zapis “resno ogrozi varnost predsednika vlade in njegovih bližnjih”. Dodali so, da je “še toliko bolj zaskrbljujoče, da takšne izjave prihajajo od nekoga, ki se v slovenski družbi predstavlja kot ugleden gospodarstvenik in je hkrati lastnik slovenskih medijev, ki bi morali biti zgled odgovornega, spoštljivega in verodostojnega javnega komuniciranja”.
Zapis sta na omrežju X ostro obsodila poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta in generalni sekretar stranke Matej Grah. Oglasil se je tudi samostojni poslanec Dejan Kaloh, sicer bivši poslanec SDS, ki je zapis prav tako obsodil.
Kaj pa pravijo na policiji?
Policija je na vprašanje STA, ali preverja obstoj sumov groženj oziroma drugega kaznivega dejanja v zvezi z zapisom, odgovorila, da so pri pregledu objave ugotovili, da “bi v tem primeru, kjer gre za nespodobne, nesprejemljive oz. žaljive ali neprimerne zapise in objave, lahko obstajali elementi kaznivih dejanj, ki so zajeta v 18. poglavju kazenskega zakonika ter varujejo čast in dobro ime”.
Najpogosteje gre za kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja ali žaljive obdolžitve, ki pa, skladno s 168. členom zakonika, niso uradno pregonljiva kazniva dejanja in se obravnavajo na zasebno tožbo oškodovanca, so pojasnili.
Zasebna tožba pomeni, da je oškodovanec tisti, ki se odloči, ali bo začel s postopkom zoper storilca, torej vložil tožbo, predlagal dokaze in aktivno sodeloval na obravnavah. Če bi se oškodovanec počutil ogroženega, je za pregon potreben njegov predlog.
Dodali so, da je pri kaznivem dejanju grožnje bistveno, da dikcija “kdor komu, zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo” pomeni, da mora biti grožnja resna in objektivno zmožna.
Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo odgovoriti, so dodali. Če bodo zaznali kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, bodo ukrepali v skladu z zakonskimi pooblastili, piše STA.
