Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je objavila seznam medov, ki so se znašli v postopku umika iz prodaje. Analize so pokazale, da številni izdelki niso ustrezali predpisanim standardom kakovosti, bodisi zaradi prisotnosti tujih sladkorjev in sirupov, dodanih barvil, bodisi zaradi napačnega označevanja vrste medu.
Med prvimi na seznamu je Eridanous borov med (Pine Honey), ki ga je pod svojo blagovno znamko ponujal Lidl. V vzorcu so odkrili tuje sladkorje in sirupe, poleg tega pa tudi vonj in okus nista ustrezala značilnostim pravega medu.
Podobno se je zgodilo tudi pri cvetličnem medu, ki ga je za Hofer polnil hrvaški proizvajalec Medo-Floor. Tudi tam so analize potrdile prisotnost dodanih sladkorjev, zaradi česar je bil med neprimeren za prodajo kot pristen čebelji izdelek.
Nepravilnosti tudi pri domačih proizvajalcih
Umik pa ni prizadel zgolj priljubljenih trgovskih verig. Vzorci slovenskih proizvajalcev so pokazali drugačne, a prav tako resne pomanjkljivosti.
Med iz obronkov Šaleške doline (Drev-Hren, Šoštanj) je poleg tujih sladkorjev vseboval še karamelo. Poleg tega so bile zaznane sledi hidroksimetil furfurala, kar nakazuje na pregrevanje ali nepravilno skladiščenje.
Akacijev med, označen kot “Kraški med ZOP” (Boštjan Bernetič, Kozina) se je izkazal za kostanjev med, torej je bil napačno razvrščen in poimenovan.
Kočevski gozdni med ZOP (Stanislav Knežić, Kočevje) pa ni ustrezal fizikalno-kemijskim kriterijem, saj njegova električna prevodnost ni bila skladna s specifikacijo zaščitenega porekla.
Podobne napake so se pojavile tudi pri treh drugih slovenskih proizvajalcih: Miha Kodran (Kranj), Iztok Pogačnik (Škofja Loka) in pri dodatnem vzorcu cvetličnega medu, kjer so analize pokazale, da ne gre za cvetlični, temveč za kostanjev ali mešanico kostanjevega in lipovega medu.
Kaj to pomeni za potrošnike?
Čeprav so analize razkrile resne nepravilnosti pri označevanju in sestavi, UVHVVR poudarja, da v nobenem od primerov ni bilo ugotovljeno neposredno tveganje za zdravje potrošnikov. Gre pa za zavajanje kupcev in neskladnost z zakonodajo, saj med kot živilo ne sme vsebovati dodatnih sestavin. Neskladen med lahko vsekakor vrnete trgovcu oziroma v trgovino, kjer ste ga kupili, in zahtevate povračilo kupnine.
Celoten seznam neskladnih izdelkov s točnimi podatki (Lot-i) si lahko ogledate na tej povezavi.
Med: Najbolj ponarejeno živilo na svetu
Zanimivo je, da med spada med najbolj ponarejena živila na svetovnem trgu. Evropska komisija je že večkrat opozorila, da se v EU uvaža ogromno medu, ki je mešan z različnimi sladkorji ali sirupi, najpogosteje iz Azije. Zato strokovnjaki svetujejo nakup medu neposredno pri preverjenih čebelarjih in pozorno branje deklaracij.
Kako prepoznate pristen med?
Čeprav laboratorijske analize dajejo dokončen odgovor, lahko tudi doma naredite nekaj osnovnih preizkusov.
1. Gostota in viskoznost
Pristen med je običajno gost, počasi polzi po žlici in se ne razliva kot tekočina.
2. Kristalizacija
Naravni med s časom kristalizira, medtem ko ponarejeni z dodatki sladkorja pogosto ostaja nenaravno tekoč.
3. Aroma in okus
Pravi med ima značilen vonj in aromo, ki se razlikuje glede na vrsto (akacijev, lipov, kostanjev, …). Ponarejeni med je pogosto presladek in brez značilnih nians.
4. Kapljica v vodi
Kapljica pravega medu se v kozarcu vode obdrži nekaj časa skupaj in se počasi raztaplja, medtem ko ponarejen med hitro razpade.
