Danes se v matičnem odboru Državnega zbora Republike Slovenije, pristojnem za delo, družino, socialne zadeve in invalide, začenja razprava o obsežni pokojninski reformi. Na dnevnem redu je spreminjanje starostne meje za upokojitev in podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove. Gre za vprašanja, ki delijo tako politike in širšo javnost.
Koalicija je pripravila kar okoli 80 predlogov dopolnil, k čemur so jih spodbudili predvsem pravno-strokovni argumenti zakonodajne službe. Medtem so SDS in NSi vložili lastne dopolnitve: odpravo omejitve treh otrok za dodatni odmerni odstotek, uvedbo progresivne lestvice za zimski dodatek in spremembe usklajevanja pokojnin z rastjo plač in ceno življenja.
Na sejo so vabljeni tudi predstavniki več kot dvajsetih organizacij, med katerimi so sindikati, delodajalci, organizacije upokojencev, invalidov in mladi.
Kaj prinaša konkretno reformni predlog?
- Postopen dvig upokojitvene starosti bo od 2028 dalje znašal tri mesece letno; do leta 2035 naj bi tako pri upokojitveni dobi 40 let znašala starost 62 let, pri najmanj 15 letih zavarovalne dobe pa kar 67 let.
- Uvajajo se spremembe referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove (daljša obdobja, izključene slabše plače itd.), kar dodatno vpliva na višino pokojnin.
- Reforma predvideva tudi spremembe pri izplačilu vdovskih pokojnin: predvidoma se bo odmerni delež zvišal s 70 % na 80 %, podobno se bo usklajevalo tudi pri družinski pokojnini, in sicer v odvisnosti od števila članskih upravičencev.
- Spremembe načina usklajevanja pokojnin: delež rasti plač se postopoma zmanjšuje, delež rasti cen (inflacije) pa se povečuje, sčasoma do razmerja 20 % plače : 80 % inflacije.
Odzivi in tveganja
Minister za delo Luka Mesec izraža prepričanje, da bo reforma ključna za dolgotrajno vzdržnost pokojninskega sistema in ohranitev današnje kupne moči pokojnin na srednji in dolgi rok. Nasprotno pa Delavska koalicija (združenje več kot 25 sindikatov in civilnih organizacij) opozarja, da reformni paket vodi do kasnejšega upokojevanja, krivičnih izračunov in zniževanja realne vrednosti pokojnin. Napovedan je tudi možen zakonodajni referendum, če bo zakon sprejet v obstoječi obliki.
Reforma je sicer del širšega dogovora, doseženega v okviru Ekonomsko-socialnega sveta in vladnih programov, z namenom zagotovitve dostojnih pokojnin in finančne stabilnosti sistema do 2035. Vključuje prehod na enoten pojem “pokojninska doba”, ki združuje vse različne prispevne dobe, in omejitev možnosti dokupa do največ treh let, z ukinitvijo pravice do predčasne pokojnine kot posledico.
Poleg tega reforma prinaša zimski dodatek, ki naj bi z leti rasel in se usklajeval z inflacijo, ter opustitev petih slabših let pri izračunu pokojninske osnove.
