Državni zbor je 11. maja, s 47 glasovi za in 35 proti potrdili interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v tako imenovanem tretjem političnem bloku (NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica). Ocenjeni fiskalni izpadi segajo od 570 milijonov do več kot milijarde evrov letno, kar je sprožilo burne odzive stroke, sindikatov in bodoče opozicije.
Kaj prinaša zakon?
Zakon, ki ga kritiki imenujejo omnibus, posega kar v deset zakonov, od davčnih in prispevkovnih sistemskih zakonov do zdravstvenega in pokojninskega. Med ključnimi ukrepi so nižji DDV za osnovna živila in del energentov, ugodenja obravnava normirancev in malega gospodarstva, odprava prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske s.p.-je uin uvedba razvojne kapice na socialne prispevke.
Predlagatelji zakona poudarjajo, da gre za razbremenitev ljudi in podjetij po štirih letih obremenjevanja v času prejšnje vlade. Kritiki odgovarjajo, da gre za “zakon za premožne”, ki v javnih financah pušča milijardno luknjo brez navedbe virov zapolnitve.
Kdo so resnični dobitniki in kdo ne?
Dobitniki
- Najvišje plačani zaposleni (nekaj manj kot 14.000 ljudi)
Po podatkih ZZZS bi razvojna kapica, oprostitev plačila socialnih prispevkov na bruto plače nad 7500 evrov, veljala za približno 13.750 zaposlenih, kar predstavlja dober odstotek vseh delovno aktivnih v Sloveniji.
Po podatkih Sursa iz oktobra 2025 je 1,3 odstotka zaposlenih prejelo plačo višjo od 7.532 evrov bruto. Najvišji delež teh zaposlenih je v finančnem in zavarovalniškem sektorju, sledijo rudarstvo, energetika, zdravstvo, informatika in telekomunikacije ter strokovne dejavnosti. Tudi v javnem sektorju je takšnih zaposlenih nekaj, januarja letos jih je 3.610 prejemalo več kot 7.500 evrov bruto.
Za te zaposlene bi uvedba kapice pomenila znatno znižanje stroškov dela za delodajalce oziroma potencialno višje neto izplačila za zaposlene, odvismo od tega, kako bi se dogovorili.
- Upokojenci (odprava prispevka za dolgotrajno oskrbo)
Odprava plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence je ukrep, ki je politično zelo popularen. A kot opozarjajo kritiki, gre za zgolj nekaj evrov prihranka na mesec (8, 10 ali 20 evrov), medtem ko koristniki, ki potrebujejo domsko oskrbo, že danes iz tega naslova prejmejo več sto evrov mesečne pomoči.
- Normiranci in mali gospodarstveniki
Zakon prinaša ugodnejšo obravnavo normiranih s.p.-jev in manjših podjetij, kar je bilo eno glavnih izhodišč predlagateljev.
Kdo bo nosil breme?
- Javne blagajne in vsi davkoplačevalci
Zmanjšanje prilivov v javne blagajne je neizogibno. Po oceni ZPIZ-a bi zgolj pokojninska blagajna izgubila več kot 640 milijonov evrov letnih prihodkov. ZZZS ob tem izračunava, da bi zdravstvena blagajna iz naslova razvojne kapice izgubila skoraj 96 milijonov evrov.
- Prihodnji upravičenci do dolgotrajne oskrbe
Odprava prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske s.p.-je pomeni manj sredstev v tem šele vzpostavljenem sistemu. Kot je bilo slišati v razpravi, gre za kratkoročno populisten ukrep, ki dolgoročno ogroža vzdržnost sistema.
- Zdravstveni in pokojninski sistem
Manjši prilivi pomenijo manj sredstev za zdravstvene storitve in pokojnine. Ker zakon ne vsebuje ukrepov za zapolnitev nastalih lukenj (bodisi z dvigom drugih davkov bodisi z zmanjšanjem odhodkov), bo po mnenju kritikov treba rezati v socialne transferje oziroma storitve.
Zakaj se ocene fiskalnih posledic tako razlikujejo?
Tu imamo tri različne številke:
| Vir | Ocenjeni letni fiskalni izpad |
| Predlagatelji zakona | 571 milijonov evrov |
| Fiskalni svet | 900 milijonov evrov |
| Odhajajoča vlada / Ministrstvo za finance | več kot milijarda evrov |
Razlike so predvsem posledica različnih metodologij in tega, kaj vse se upošteva.
Predlagatelji so svojo oceno utemeljili na ozkem naboru neposrednih učinkov, denimo, za razvojno kapico so ocenili izpad na 55,7 milijona evrov. Njihove ocene pa so po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ pomanjkljive.
Fiskalni svet je upošteval širši nabor učinkov, vključno s posrednimi vplivi na socialne blagajne in povečanjem proračunskih odhodkov (ker bo država morala več doplačevati v socialne sisteme).
Ministrstvo za finance je ocenilo najvišji znesek, več kot milijardo evrov. Pri tem so upoštevali tako neposredni izpad prihodkov kot povečanje odhodkov, zlasti zaradi tako imenovane socialne kapice. Ta namreč pomeni, da bo država morala še dodatno krpati luknjo v socialnih blagajnah.
Katera ocena je verodostojna? Verjetno je resnica nekje vmes, a bližje oceni Fiskalnega sveta. Ocena predlagateljev je očitno preveč optimistična (pri čemer so si pomagali z opustitvijo upoštevanja nekaterih učinkov), ocena ministrstva pa morda nekoliko pretirana, čeprav so v njej upoštevani vsi znani dejavniki.
Razvojna kapica: koga in koliko bo prizadela?
Razvojna kapica je ukrep, ki je sprožil največ odzivov. Za kaj gre?
Trenutno delodajalci in zaposleni plačujejo socialne prispevke od celotne bruto plače. Zakon predvideva, da se prispevki ne bi plačevali na del plače nad 7.500 evri bruto. To pomeni nižje stroški dela za delodajalce (ker jim ne bi bilo treba plačevati prispevkov na visoke nadure in dodatke), potencialno višje neto plače za visoko plačane zaposlene – če se delodajalec odloči prihranek deliti z njimi in manjši prilivi v ZPIZ, ZZZS in sistem dolgotrajne oskrbe.
Po podatkih ZZZS bi kapica veljala za okoli 13.750 ljudi. A ne gre le za menedžerje: tudi v javnem sektorju je januarja 2025 več kot 3.600 zaposlenih prejemalo plačo nad 7.500 evrov. To so predvsem zdravniki, sodniki, univerzitetni profesorji in visoki funkcionarji.
Sindikati so ukrepu nadeli ime “menedžerski pokrov”, predlagatelji pa vztrajajo pri “razvojni kapici” in poudarjajo, da bo spodbudila podjetja k višjim plačam, saj jih dodatni stroški ne bodo več odvračali od nagrajevanja uspešnih zaposlenih.
Kritiki odgovarjajo, da gre za dokazano neučinkovit ukrep: podobno kapico je pred leti predlagala že vlada Janeza Janše (takrat pri 6.000 evrih), a ni bila sprejeta. Gospodarska zbornica Slovenije si jo še vedno želi, a empiričnih dokazov, da bi tak ukrep dejansko spodbudil rast plač, ni.
Vpliv na pokojninsko blagajno: kaj pravi ZPIZ?
Svet ZPIZ je v četrtek ocenil finančne posledice celotnega zakona na več kot 640 milijonov evrov letno. Ta številka vključuje neposredni izpad zaradi razvojne kapice (manj prispevkov od visokih plač), izpad zaradi drugih razbremenitev (normiranci, popoldanski s.p.-ji) in socialno kapico, ukrep, ki je bil sprejet v zakonu, ne da bi bil natančno ovrednoten.
Po besedah Marijana Papeža, sveta ZPIZ, gre za “neodgovorno potezo, ki bo terjala dodatno dotacijo iz državnega proračuna”. Že danes namreč pokojninska blagajna potrebuje več kot milijardo evrov letne dotacije iz proračuna; še večji izpad bi to številko še povečal.
Zakonodajno-pravna služba DZ je pri tem opozorila na ustavno spornost: v sistemu pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja pravice niso neposredno vezane na višino vplačanih prispevkov, a vseeno se postavlja vprašanje vzdržnosti sistema, če nekateri zavezanci prispevajo manj, koristijo pa enake pravice.
Ali je referendum o davčnem zakonu sploh možen?
To je ključno ustavnopravno vprašanje. Drugi odstavek 90. člena ustave namreč določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve.
Ker interventni zakon posega v sistem davkov in prispevkov (torej obveznih dajatev), bi DZ lahko sprejel sklep o nedopustnosti referenduma. A ustavni pravnik Saša Zagorc opozarja, da ustavnosodne prakse na tem področju (še) ni.
Zagorc meni, da bi ustavno sodišče lahko dopustilo referendum, če bi ugotovilo, da gre za omnibus zakon, ki vsebuje tako davčne kot nedavčne vsebine, pri čemer so slednje pomembne in bi morale biti predmet neposredne demokracije.
Postopek je, da morajo pobudniki (sindikati in stranke bodoče opozicije) zbrati 2.500 podpisov za vložitev pobude za referendum, da lahko DZ sprejme sklep o nedopustnosti referenduma, in če je sklep sprejet, lahko pobudniki zahtevajo presojo ustavnega sodišča, laho natoustavno sodišče odloča, ali je sklep DZ v skladu z ustavo.
Celoten postopek bi lahko zadržal uveljavitev zakona, kar je strateško pomembno za nasprotnike. Po Zagorčevih besedah se ustavno sodišče pri tem ne bo spraševalo, ali je zakon vsebinsko dober, ampak samo, ali imamo pravico do referendumskega odločanja o njem.
Kaj pa iz pogleda ekonomije?
Interventni zakon za razvoj Slovenije je politično in ekonomsko izjemno sporen. Čepred njegovi predlagatelji poudarjajo razbremenitev ljudi in podjetij, kritiki opozarjajo na nejasne fiskalne posledice, razpon med 571 milijoni in milijardo evrov je prevelik, da bi lahko govorili o zanesljivih izračunih. Prav tako opozarjajo na Regresivno naravo, največ koristi imajo najvišje plačani, ki že zdaj spadajo med zmagovalce sistema, ter na tveganje za socialne sisteme, saj manj prispevkov pomeni manj sredstev za zdravstvo in pokojnine, kar bo slej ko prej moral nekdo plačati.
Vprašanje ni, ali bo luknja v javnih financah nastala, ampak kdo in kako jo bo zapolnil. In odgovora na to v zakonu ni.
Sindikati in stranke bodoče opozicije že zbirajo podpise za referendum. A tudi če jim uspe zbrati 40.000 podpisov, je referendum lahko (ustavno) preprečen. V rokah ustavnega sodišča je, da razsodi, ali imamo volivci pravico odločati o tem zakonu, ali pa bomo morali njegove posledice (karkoli že bodo) zgolj opazovati z obrobja.
