Slovenija je že več kot trideset let na poti samostojne države. Nedvomno so državljanke in državljani Republike Slovenije v tem času dosegli marsikaj. A pojavlja se pomembno vprašanje – ali je uvedba prostega trga v Sloveniji obrodila pozitivne rezultate? Predvsem pa: je Slovenija po osamosvojitvi postala bogatejša država?
(Ne)zavajajoč BDP
Indikator, ki ga za podkrepitev lastnih trditev radi navajajo zagovorniki vpeljave prostega trga je rast bruto domačega proizvoda ali BDP. Ti trdijo, da rast BDP prispeva k splošnemu izboljšanju gmotnega stanja prebivalstva. A zadeva ni tako preprosta. Nedvomno lahko iz rasti BDP-ja razberemo, da je v Sloveniji danes, vsaj teoretično, več bogastva kot leta 1991, a to še ne pomeni, da je vsak posameznik bogatejši. Morda je večina celo revnejša.
Kazalniki BDP prikazujejo povprečen dohodek na prebivalca, ne pa njegove razporeditve znotraj družbe. To pomeni, da je bilo v Sloveniji morda leta 1990 manj bogastva, a je bilo pravičneje porazdeljeno. Danes ga je več, a se pogosto koncentrira v najvišjem sloju, kar je težava značilna za večino zahodnih držav. Bogati bogatijo, revni pa tonejo še globlje v revščino.
Kaj kažejo podatki?
Da bi primer Slovenije bolje razumeli smo se obrnili na Ministrstvo za finance. Ti so izpostavili že omenjeno rast BDP, ki je danes skoraj dvakrat višji kot leta 1990. A kot je zapisano zgoraj – slednje samo po sebi ne pomeni prav dosti. Vsaj glede splošne blaginje. Da bi bolje razumeli slednjo moramo pogledati t.i. Ginijev količnik. Iz zadnjega lahko odčitamo kakšna je med prebivalstvom določene države razporejeno bogastvo. Na to so nas opozorili tudi na Ministrstvu za finance. Glede na podatke Ginijevega količnika je razporeditev bogastva oz. neenakost prebivalstva Slovenije danes približno enaka kot je bila leta 1990. Tako kažejo podatki Svetovne banke na katerih bazira Ginijev količnik. Iz tega se torej da sklepati, da se je materialni položaj Slovencev izboljšal.
Slovenci in Evropa
Z ministrstva so poslali tudi podatke, ki prikazujejo, kje se Slovenija nahaja glede na dohodek na prebivalca glede na povprečje Evropske unije. Ti so precej spodbudni: Slovenija naj bi v zadnjih letih presegla povprečje EU in se uvrstila tik pod povprečje evroobmočja. Da bi podprli svoje trditve o splošnem izboljšanju življenja prebivalcev Slovenije od osamosvojitve, so nam poslali tudi podatek, da je pričakovana življenjska doba danes za dobrih so osem let daljša kot leta 1990. Podaljšanje življenjske dobe naj bi torej služilo kot indikator boljše kakovosti življenja prebivalcev.
Po podatkih Statističnega urada naj bi se izboljšalo tudi splošno zadovoljstvo z življenjem, ki je bilo leta 2024 najvišje do sedaj.
Prav tako se je povečala kupna moč prebivalstva, kar se odraža tudi v zaznavanju gospodinjstev:
»delež gospodinjstev, ki pravi, da s svojimi prihodki skozi mesec shajajo Zelo lahko, Lahko ali Dokaj lahko, se je v zadnjih 20 letih več kot podvojil (zvišal iz 28 % leta 2005 na 58 % leta 2024)«, so še poudarili na Ministrstvu za finance.
V zadnjih desetih letih naj bi se glede na podatke Statičnega urada zmanjšala tudi stopnja materialne in socialne prikrajšanosti iz 14,9% na 4,5%.
»Dodamo lahko, da ima Slovenija po podatkih Eurostata najnižjo stopnjo resne materialne in socialne prikrajšanosti v EU ter drugo najnižjo stopnjo tveganja revščine ali socialne izključenosti (za Češko). Ob tem je delež prebivalcev Slovenije, ki si ne morejo privoščiti enotedenskih letnih počitnic zunaj doma ali kriti nepričakovanih finančnih izdatkov, med najmanjšimi v EU.«
