Novosti, ki jih prinaša v soboto uveljavljena novela zakona o urejanju trga dela, so namenjene izboljšanju socialne varnosti brezposelnih, večje zaščite iskalcev zaposlitve, tudi študentov, ter preprečevanju predčasnega odhoda starejših s trga dela, so danes poudarili na Zavodu RS za zaposlovanje. Na nove naloge so pripravljeni, so zatrdili.
Zvišanje najnižjega in najvišjega denarnega nadomestila za čas brezposelnosti
Generalna direktorica zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc je na novinarski konferenci med ključnimi novostmi izpostavila zvišanje najnižjega in najvišjega denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki bosta s 1. januarjem 2026 določena v deležu minimalne plače. Najnižji znesek bo pri 70 odstotkih bruto minimalne plače, najvišji pa pri 130 odstotkih, pri čemer bo postopoma upadal do 80 odstotkov bruto minimalne plače.
Zavod bo v začetku prihodnjega leta vsem upravičencem posredoval nove odmerne odločbe z novimi zneski. Že v oktobru oz. začetku novembra načrtuje vzpostavitev spletnega kalkulatorja, ki bo vsem zainteresiranim omogočal informativni izračun novih zneskov.
Pomembne spremembe pri zaposlitvi starejših in mostu do upokojitve
Med pomembnimi novostmi, ki bodo na voljo z letom 2026, je še spodbuda za zaposlitev starejših. Zavod bo tako starejšim od 59 let, ki bodo sklenili delovno razmerje s polnim delovnim časom, do izteka obdobja, za katerega jim bo priznano denarno nadomestilo za brezposelnost, izplačeval spodbudo za zaposlitev v višini 40 odstotkov nadomestila, in sicer največ za leto dni, je nadaljevala generalna direktorica.
Za ranljive skupine se uvaja tudi zaposlitvena podpora zavoda, katere namen je povečati verjetnost ohranitve zaposlitve in uspešno vključevanje v delovno okolje. Zavod bo storitev izvajal, ko bo posameznik že zaposlen in ko bo to potrebno. “Igral bo neko vlogo mediatorja, če bo prišlo do kakšnih manjših nesoglasij med delavcem in delodajalcem,” je pojasnila Barbo Škerbinc.
Dotaknila se je tudi mostu do upokojitve in napovedala, da se bo v prihodnje skrajšal. Brezposelni bodo morali biti namreč za vnovično uveljavitev 25-mesečnega nadomestila v zadnjih dveh letih od leta 2028 zaposleni vsaj 16 mesecev in dopolniti 59 let ter imeti 37 let zavarovalne dobe. Okno se je zožilo, najranljivejši pa ga bodo še vedno lahko izkoristili za lažji prehod v upokojitev, je ocenila.
Kaj je sistem 80/90/100?
Med osrednjimi spremembami je sistem 80/90/100, ki bo z letom 2026 omogočil, da se delodajalec in starejši zaposleni dogovorita za prilagojen delovni režim: zaposleni bo delal z 80-odstotnim delovnim časom, prejemal 90-odstotno plačo, prispevki za socialno varnost pa bodo plačani v celoti, torej 100-odstotno. Na zavodu napovedujejo, da bodo o sistemu delodajalce obveščali prek obstoječih kanalov, saj gre za enega ključnih instrumentov za daljše ostajanje starejših v delovnem okolju.
Kakšne spremembe še prinaša novela?
Barbo Škerbinc je spomnila še, da novela črta člen, ki je določal višje denarno nadomestilo za primer brezposelnosti za obmejne delavce, zaradi česar ji je grozil referendum, da pa je v postopek v DZ že vložen predlog novih sprememb, ki predvideva prehodno obdobje, v katerem bo črtano določilo o višjem denarnem nadomestilu veljalo, vse dokler se to ne bo izenačilo oz. padlo pod znesek, določen pri 130 odstotkih minimalne plače.
Višina plačila se spreminja tudi področju javnih del, pri čemer je najnižje prav tako določeno v višini minimalne plače. Hkrati je določen nov način sofinanciranja upravičenih stroškov v obliki subvencije za zaposlitev. Višina te je zdaj odvisna od ravni izobrazbe, razvitosti regije in strukture brezposelnih oseb. Objava novega povabila za javna dela je predvidena v oktobru.
Nekaj sprememb je predvidenih tudi na področju evidenc delodajalcev z negativnimi referencami. Širi se namreč nabor razlogov, zaradi katerih lahko zavod delodajalcem zavrne objavo prostega delovnega mesta, in nabor primerov, ko lahko zavrne posredovanje delavcev delodajalcu. Ob objavi prostega delovnega mesta bo po novem navedel tudi informacijo, ali je delodajalec več kot šest mesecev vpisan v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami. “Tu gre za večjo zaščito tako domačih kot tudi tujih delavcev, kar je v času izpostavljenega obsega kršitev predvsem na področju zaposlovanja tujcev, pa tudi domačih delavcev, zelo pomembno,” je podčrtala vodja zavoda.
Poleg tega je zavod z novelo dobil tudi pravno podlago, ki mu bo olajšala posredovanje dela dijakom in študentom. Vezana je namreč na pridobivanje podatkov in zakonsko določeno posredovanje podatkov v evidenco študentskega dela, ki jo vodi Študentska organizacija. Skladno s tem zdaj, tako Barbo Škerbinc, razvija informacijsko podporo. Promocija te storitve naj bi aktivneje stekla prihodnje leto, želja pa je, da zavod pomaga pri prehodu mladih pri hitrem prehodu v kakovostne in trajnejše zaposlitve.
Med spremembami v noveli je še podaljšanje roka za opravljanje izpita iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za brezposelne osebe iz tretjih držav v primeru višje sile, in sicer za največ za 12 mesecev, piše STA.
