Ko organizatorji koncertov, festivalov in gledališč govorijo o “kulturni utrujenosti” mladih, pogosto omenjajo TikTok, kratko pozornost in digitalno generacijo, ki naj bi izgubila zanimanje za umetnost. Toda resničnost je precej bolj preprosta in precej bolj brutalna. Mladi se kulture ne izogibajo zato, ker jih ne zanima. Izogibajo se ji zato, ker si je vse težje privoščijo.
V Sloveniji danes študent ali mlada zaposlena oseba pogosto izbira med osnovnimi stroški življenja in kulturnim dogodkom. Vstopnica za festival ali koncert ni več spontan večerni izhod, ampak finančna odločitev.
Tudi “študentske” karte postajajo luksuz
Organizatorji pogosto poudarjajo popuste za študente, vendar so tudi ti za marsikoga previsoki. Festival MENT Ljubljana je letos ponujal študentske dnevne vstopnice za skoraj 19 evrov, medtem ko so festivalske karte presegle 100 evrov.
Na prvi pogled se to morda ne zdi veliko. Toda za študenta, ki že plačuje najemnino, hrano, prevoz in študijske stroške, je lahko že ena sama kulturna prireditev tedenski luksuz. Še posebej v Ljubljani in Mariboru, kjer so stroški življenja za mlade v zadnjih letih močno narasli.
Podobno velja za številne druge dogodke. Jazz Cerkno za festivalsko karto zaračunava do 65 evrov, posamezni koncerti pa stanejo skoraj 30 evrov. Tudi bolj alternativni in nišni festivali redko padejo pod mejo 20 ali 30 evrov.
Kultura je postala dostopna predvsem tistim, ki si jo lahko finančno privoščijo.
Generacija, ki živi od “early bird” do “early bird”
Mladi danes kulturo pogosto spremljajo skozi logiko popustov, akcij in “early bird” kart. Ne zato, ker bi bili manj zainteresirani, ampak ker drugače ne gre.
Dogodki, kot je festival Pivo in cvetje, ponujajo cenejše karte v začetni prodaji, a ko se cena dvigne na 16 evrov za en dan, mora veliko mladih že razmišljati, ali si to sploh lahko privoščijo.
Problem ni samo v ceni vstopnice. Tu so še:
- prevoz,
- hrana,
- pijača,
- nastanitev,
- in pogosto še dodatni stroški aplikacij, rezervacij ali članarin.
En večer kulture lahko hitro pomeni 50 evrov ali več. Za generacijo, ki dela prek študentskih servisov ali živi od negotovih zaposlitev, je to veliko.
TikTok kultura ni uničila zanimanja za umetnost
Pogosto poslušamo, da TikTok in družbena omrežja uničujejo koncentracijo mladih. Deloma to drži, digitalna kultura je spremenila način, kako ljudje konzumirajo vsebine. Kratki videi, hitri dražljaji in konstantni “scroll” zmanjšujejo potrpežljivost za dolge predstave ali večurne dogodke.
Toda paradoks je očiten: mladi še vedno množično obiskujejo dogodke, ki jih lahko dosežejo finančno in socialno. Študentski dogodki, brezplačni koncerti in cenovno dostopni festivali so pogosto razprodani.
Dogodek Lampiončki v Mariboru, eden največjih študentskih dogodkov pri nas, je letos ponujal early bird karte za 9 evrov in redne za 13 evrov. Prav takšni dogodki dokazujejo, da problem ni pomanjkanje interesa, ampak dostopnost.
Mladi ne zavračajo kulture. Zavračajo občutek, da kultura ni več namenjena njim.
Kulturni elitizem: kdo je danes sploh “idealna publika”?
Velik problem postaja tudi občutek kulturnega elitizma. Mnogi mladi imajo občutek, da določeni kulturni prostori niso ustvarjeni zanje, ampak za starejšo, finančno stabilnejšo publiko.
Ko koncertna karta stane toliko kot tedenski nakup hrane, kultura izgubi funkcijo družbenega prostora in postane statusni simbol.
Prav zato ni presenetljivo, da mladi pogosto raje spremljajo dogodke prek TikToka, Instagram “reelsov” ali livestreamov. Ne zato, ker bi bila digitalna izkušnja boljša, ampak ker je cenejša, pogosto pa edina dostopna.
Pojav “FOMO” kulture je tukaj ključen. Mladi gledajo dogodke prek zaslonov, spremljajo objave prijateljev in influencerjev, hkrati pa vedo, da si mnogih stvari sami ne morejo privoščiti. To ustvarja občutek izključenosti, ne pa nezainteresiranosti.
Kultura postaja socialno vprašanje
Vprašanje dostopa do kulture danes ni več samo vprašanje umetnosti, ampak socialne politike. Če kultura postane privilegij višjega srednjega razreda, potem izgubi svojo osnovno funkcijo, povezovanje družbe.
Evropske države že uvajajo posebne modele kulturnih subvencij za mlade. Na Redditu uporabniki izpostavljajo primere sistemov, kjer lahko socialno ogroženi mladi obiskujejo kulturne dogodke skoraj brezplačno. Slovenija za zdaj takšnega sistemskega pristopa nima.
Morda je zato napačno govoriti o “kulturni utrujenosti” mladih. Mladi niso utrujeni od kulture. Utrujeni so od tega, da morajo vedno znova računati, ali si jo sploh lahko privoščijo.
