V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so junija izvedli prvo robotsko asistirano presaditev ledvice z živim darovalcem oziroma darovalko. 40-letnemu sinu je levico darovala njegova mama. Strokovnjaki so poudarili, da gre za izjemen mejnik tudi širše, saj je bila tovrstna operacija prva tudi v prostoru nekdanje Jugoslavije.
Celotna transplantacija zelo kompleksna in zahteva veliko koordinacije
Urolog in vodja operacijskega tima Simon Hawlina je pojasnil, da gre pri robotsko asistirani presaditvi za manj invazivno kirurgijo z manj zapleti, bolnik pa ima po njej manj bolečin in hitreje okreva. Operacija sinhrono poteka v dveh operacijskih dvoranah pri dveh osebah, z dvema kirurškima in anesteziološkima ekipama.
Urolog Uroš Fekonja je povedal, da se poseg začne z odvzemom ledvice iz telesa darovalca. Ta poseg opravijo laparoskopsko, kar za darovalca pomeni manj možnosti za krvavitev med posegom, manj pooperativnih bolečin in hitrejše okrevanje. “Ledvico pripravimo že v trebušni votlini, odstranimo maščevje in pripravimo žilje. Med tem je ledvica še zmeraj prekrvljena, nato pa razmaknemo mišičevje, ledvico namestimo v vrečko, prekinemo žilje in jo nato v dveh do treh minutah pripravimo za nadaljnji postopek,” je opisal.
Poudaril je, da je celotna transplantacija zelo kompleksna in zahteva veliko koordinacije med vsemi člani tima, velik pa je tudi psihološki pritisk. “Sploh, ker delamo z dajalcem, ki je bil iz altruističnih razlogov pripravljen deliti ledvico s svojim bližnjim. To je povsem zdrava oseba, pri kateri se med samim operativnim posegom ne sme absolutno nič zgoditi,” je dodal Fekonja.
Transplantacija podaljša preživetje in izboljša kakovost življenja
Hawlina je dodal, da se ledvica iz ene operacijske dvorane prenese v drugo, kjer jo pripravijo na všitje. Kasneje jo vstavijo v trebuh, žile z robotom našijejo in vzpostavijo prekrvavitev, da organ začne delovati, ter všijejo sečevod. “Vse je šlo tako kot mora, presadek je začel zelo hitro delovati. Biomarker, ki govori, kako ledvica deluje, se je v nekaj dneh spustil in bolnik ni več potreboval dialize,” je povedal.
Predstojnik kliničnega oddelka za nefrologijo in vodja centra za transplantacijo ledvic interne klinike UKC Ljubljana Miha Arnol je pojasnil, da ima pacient, ki mu odpovejo ledvice, možnost dializnega zdravljenja ali transplantacije. “Transplantacija je tista, ki predstavlja idealen način zdravljenja, ker dejansko podaljša preživetje pacientu v primerjavi z dializo in izboljša kakovost življenja,” je povedal. Presaditev ledvice živega darovalca pa v primerjavi s presaditvijo umrlega darovalca še dodatno podaljša preživetje presajeni ledvici in bolniku.
V kratkem bodo dobili nov robotski sistem
Strokovni direktor kirurške klinike in vodja transplantacijskega centra UKC Ljubljana Ivan Kneževič je poudaril, da uspešna presaditev predstavlja zelo pomemben mejnik v razvoju translacijske kirurgije ter utrjuje vlogo UKC Ljubljana kot vodilnega centra na področju sodobne medicinske tehnologije v širši regiji.
V UKC Ljubljana načrtujejo, da bodo v kratkem dobili nov robotski sistem, razpis je trenutno v teku. Po besedah Kneževiča bo omogočil hiter razvoj tudi na drugih kirurških področjih ter dodatno okrepil možnosti za izvajanje minimalnih invazivnih pristopov, ki bolnikom prinašajo manj bolečin, krajše okrevanje ter boljše dolgoročne rezultate.
Transplantacij z živim darovalcem zelo malo
Transplantacij z živim darovalcem je sicer malo, manj kot pet na leto. Letno sicer opravijo od 50 do 60 presaditev ledvic. Predstojnik kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike Tomaž Smrkolj je dejal, da je transplantacija z živim darovalcem pomembna in uspešna tudi, ker je veliko hitrejša. Pri njej gre za prenos v sosednjo operacijsko dvorano, pri umrlih darovalcih pa so omejeni s transportnimi sredstvi.
“Če je tukaj ledvica zunaj telesa eno uro, je povprečen čas, ko je ledvica zunaj telesa, pri umrlih darovalcih 24 ur,” je dodal Arnol. Ob tem pri ledvici živega darovalca vedo, da je darovalec zdrav, pri umrlih pa je kakovost organa bistveno slabša. V tem primeru je bile prednost tudi, da sta darovalka in prejemnik v sorodu, kar je pomembno pri tkivnem ujemanju.
STA
